Franja

perduelliō -ōnis, f (perduellis) sovražno dejanje, sovražno ravnanje, sovražno vedenje

1. proti tujim, zunanjim sovražnikom, s katerimi kdo vojskuje; od tod meton. perduelliones = perduelles sovražniki: Corn. (ki navaja to besedo kot naduto).

2. proti domovini = veleizdaja, veleizdajstvo, veleizdajalsko dejanje: Suet., Val. Max. idr., perduellionis iudicium, reus Ci., perduellionis se iudicare, perduellionem iudicare L., actionem perduellionis intendere Ci. naperiti pravdo (tožbo) o veleizdaji.

permale m toskansko žaljivo dejanje, žaljive besede

perrada ženski spol trop psov; podlo dejanje

perrería ženski spol podlo dejanje

perversità f

1. perverznost, spačenost, skvarjenost, sprevrženost

2. krutost, hudobija, hudobno dejanje

piāculum -ī, n (piāre)

1. spravna daritev, spravina: L., te piacula nulla resolvent H., porco piaculum facere ali dare Ca., Macr., piacula dare per pontifices T. dati darovati, naročiti darovanje = piaculum pati Ci.; meton. darovani predmet, dar(itev), žrtev: pecudes prima piacula sunto V.; prim. metaf.: piaculum rupti foederis (sc. Hannibal) L., ut luendis periculis publicis piacula simus L.; tudi: sunt certa piacula H. spravne (očiščevalne) molitve.

2. poravnava = kazen: Sil., Val. Max., a violatoribus gravia piacula exegit L.

3. meton. kar potrebuje ali bi potrebovalo spravila
a) hudobno ((pre)grešno, zlo(činsko)) dejanje, greh, zločin: p. committere L., V. ali mereri L. ali sibi contrahere L. storiti; piaculum est z ACI: Pl. greh je.
b) žalosten dogodek, nesreča: Plin.

Opomba: Sinkop. obl. piāclum: Prud.

pȍdvīg m, pòdvig m (rus.) veliko dejanje, junaštvo, podvig: pričati o svojim podvizima

pòkor m
1. sramota, sramotno dejanje, spotika: šta će kazati rod kad čuje ovaj pokor; to je pokor i sramota našemu imenu to je nedopovedljiva sramota za naše ime
2. ekspr. nesramen gobec

porcata f svinjarija; umazano, podlo dejanje

probrum -ī, n (subst. stlat. adj. prober -bra —brum; iz *pro-bhr-om k prō-ferō, „kar se komu očita oz. oponaša; prim. gr. προφέρειν)

1. sramotilno očitanje, očitek, zasramovanje, sramotenje, zasramba, graja(nje), psovka, psovanje, sramotilne besede, žalitev, obrekovanje: epistulae plenae in me probrorum Ci. ep., probris aliquem onerare, lacerare L., probris maledictisque aliquem vexare Ci., alios probris, multas laude, omnes promissis accendens T., probra dicere alicui O. očitati komu, probra fundere Sen. tr. ali iactare ali iacere in aliquem L., T., probra ingerere L.

2. meton.
a) sramota: Pl., Ter., O., Sen. tr., Suet., Gell. idr., vitam rusticam probro esse putas? Ci., paupertas probro habetur S., probro res pergi T., probrum inferre (storiti) alicui Ci.
b) sramotno dejanje: Pl., alicui probra obiectare Ci., ignaviae luxuriaeque probra S.; occ. sramodejstvo, nečistost, nečistovanje, prešuštvo, prešutvovanje: Pl., Ter., L., T., Suet., temerat sacraria probro O., probri insimulasti pudicissimam feminam Ci.
c) sramota (o človeku): quoniam ad beatitudinem probra non veniunt Boet.

prōcūrātiō -ōnis, f (prōcūrāre)

1. oskrbovanje, upravljanje, uprava (poseb. upravljanje kot namestnik, torej s pooblastilom ali po službeni dolžnosti): templi Varr., sacrarum aedium Ci., rei publicae Ci., annonae, urbis incendendae Ci., regni Numidiae S.

2. occ.
a) (za časa cesarjev) finančno upraviteljstvo, finančna uprava, finančna prokuratúra: amplissima Suet., Plin. iun., Narbonensis provinciae Plin. iun.; v pl.: praefecturae et procuraturae T.
b) kot relig. (obredni) t.t. vsako bogoslužno opravilo, s katerim se skuša odvrniti zloveščost kakega zlega znamenja ali dejanja, odvračalna daritev, spravna daritev, spravno dejanje, sprava, spravilo, očišče(va)nje: prodigii, portenti L., ut sue plena procuratio fieret Ci.; v pl.: expiationes et procurationes Ci., procurationes incesti T. (verski) obredi za očiščenje krvoskrunstva.

3. metaf. prizadeva(nje): recipiendae gratiae Gell.

prodezza f

1. junaštvo, junaško dejanje

2. ekst. junačenje, prešerno junaštvo:
bella prodezza! iron. bahaštvo pa tako!

prōdigium -iī, n (iz *prōd-agiom: *prōd- gl. pod prō, *agiom iz āio „prerokovano“ ali „prerokovanje“)

1. čudežno, večinoma zlokobno (zlovešče, zlonosno) znamenje: Acc. fr., Pac. fr., S., Col., Val. Max., Fl. idr., vim eius (sc. Cereris) multa prodigia declarant Ci., prodigium laetum Plin., prodigiis turbatus O., multa eo anno prodigia evenere T., prodigia procurare L., suscipere curareque L., piare T., fames in prodigium accipiebatur T.

2. metaf. nenaravno dejanje, grozljivo (zlovešče, zlonosno) dejanje, nezaslišanost, pošastnost, grozovitost, nenaravnost, neverjetno(st), gorostasnost, nemogoč(n)ost (nemogoče): non mihi iam furtum, sed monstrum ac prodigium videbatur civitatum frumentum improbare, suum probare Ci.; meton. pošast, monstrum, prikazen, čudo, spak(a), spaček, nakaza, nakazen: non ego prodigium … deus sum O., prodigium triplex O. (o Kerber(j)u), Cresia prodigia V., fatale portentum prodigiumque rei publicae Ci. (o Klodiju).

proeza ženski spol junaštvo, junaško ali sijajno dejanje

prōpudium¹ -iī, n (po P. F. = quasi porro pudendum česar se je treba sramovati)

1. sramota, sramotno dejanje, sramotna pohot(a), sramotna pohotnost, nespodobnost, brezsramnost, brezsramje, nesramnost: Pl., hoc cinere poto propudia virorum, eiusdem aspersu feminarum libidines inhiberi Plin., propudium dicebant, cum maledicto nudare turpitudinem volebant, quasi porro pudendum. Quidam propudium putant dici, a quo pudor et pudicitia procul sint P. F.

2. meton. (psovka) nesramnež, zavrženec, baraba, podlež, potuhnjenec, hulja: quid ais, propudium? Pl., recede hinc dierecte. ut pulsat propudium Pl., tu n' audes etiam servos spernere, propudium? Pl., crudelissimis exemplis interemit propudium illud et portentum, L. Antonius Ci., paucisque admodum praegustatis olusculis ante ipsam mensam spurcissima illa propudia ad inlicitae libidinis extrema flagitia infandis virginibus efferantur Ap., barbaricis motibus aestuantem et feminei propudii reliquias colligentem Vop.

prouesse [pruɛs] féminin junaško dejanje, junaštvo (tudi ironično); podvig

le premier vol dans l'espace a été une belle prouesse prvi polet v vsemirje je bil lep podvig

Prozeßhandlung, Prozesshandlung, die, Recht pravdno dejanje, opravilo v postopku

psōst ž
1. grdobija, grda beseda, grdo dejanje
2. kletvica, psovka: napisao je knjigu punu psosti

pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

4. metaf.
a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

5. meton.
a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.

quijotada ženski spol nepremišljeno ravnanje ali dejanje