Franja

Dandarī -ōrum, m Dandar(c)i: Plin. = Dandaridae -ārum, m Dandaridi, skitsko ljudstvo ob Donu: T.; njihova dežela Dandarica -ae, f (sc. regio) Dandarsko: T.

Dardanī, -ōrum, m (Δάρδανοι) Dardanci, ljudstvo v Gornji Meziji: Ci., C., Plin., Iust. Njihova dežela Dardania -ae, f Dardanija (= Srbija pred l. 1918): Varr. (Gl. tudi Dardania pri Dardanus¹).

déchiré, e [dešire] adjectif raztrgan; razklan

chemise féminin déchirée raztrgana srajca
le pays est déchiré dežela je (tragično) razcepljena

décoloniser [-ze] verbe transitif izvesti dekolonizacijo, odpraviti kolonialno oblast

pays décolonisé dekolonizirana dežela
les décolonisés dekoloniziranci

delovna sila/moč ženski spol die Arbeitskraft
pomožna delovna sila/moč der Aushelfer, die Aushelferin
tržišče delovne sile der Arbeitsmarkt
izposojena delovna sila/moč Leiharbeiter množina ( der Leiharbeiter, die Leiharbeiterin)
delo z izposojeno delovno silo die Leiharbeit
dežela s ceneno delovno silo das Niedriglohnland

démembrer [demɑ̃bre] verbe transitif razkosati; razčleniti, razstaviti, razdeliti

pays masculin démembré razkosana dežela
démembrer une grande propriété razdeliti veleposestvo
je me ferais plutôt démembrer (familier) rajši vidim, da me na kosce raztrgajo

devastato agg.

1. razdejan, opustošen

2. razrušen, porušen:
paese devastato dalla guerra dežela, ki jo je porušila vojna

3. iznakažen

devêti the ninth

devêta dežela wonderland; fairyland

devêti neuvième

deveti januar le neuf janvier
deveta dežela pays moški spol de cocagne (ali des fées), Eldorado moški spol

devêti (-a -o) numer. nono; nove:
deveti januar nove gennaio
ob deveti uri alle nove
gre v deveto leto sta per compiere nove anni
deveti del celote la nona parte del tutto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti deveta briga non importare niente, essere l'ultima ruota del carro
deveta dežela il paese di Bengodi
pren. šalj. biti že zdavnaj za deveto goro dileguarsi senza lasciar traccia alcuna
deveta lepota la fossetta del mento
pren. biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
pren. kovati koga v deveta nebesa portare qcn. alle stelle
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina

devêti noveno

9. marec el 9 (nueve) de marzo
Ljubljana, dne 9. marca Lj., 9 de marzo
Alfonz IX. Alfonso Noveno, Alfonso IX
deveta dežela (país m de) Jauja, Utopía
živeti kot v deveti deželi vivir en Jauja; regalarse, vivir ocioso

dežêlica (-e) f dem. od dežela piccola regione

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

dobaviteljic|a ženski spol (-e …) die Lieferantin
dežela dobaviteljica das Lieferland

Dolnja Avstrija stalna zveza
(zvezna dežela v Avstriji) ▸ Alsó-Ausztria
Sopomenke: Spodnja Avstrija

Dolopēs -um, m (Δόλοπες) Dolopci, pelazgovsko ljudstvo v Tesaliji ob reki Enipeju, pozneje v Epiru ob Pindu, deloma tudi na otoku Skiru, zloglasni morski roparji: Ci., N., L. (z acc. pl. -ăs in acc. sg. Dolopem), V., O., Plin. — Od tod

I. subst. Dolopia -ae, f (Δολοπία) Dolopija, dežela Dolopcev: L.

— II. adj.

1. Dolopēius 3 (Δολοπήϊος) dolopski: Val. Fl.

2. Dolopēis -idis, f (Δολοπηΐς) dolopska: urbs (= Ctimene) Hyg.

dolžník, dolžníca deudor m , -ra f

davčni (menični) dolžnik deudor de impuestos (cambiario)
država (dežela) dolžnica país m deudor

domovínski native

domovínska dežela country of origin
domovínski list certificate of citizenship
domovínska pravica right of domicile; right of citizenship
domovínska vojna patriotic war

dorado pozlačen; zlat(orumen)

edad dorada zlati vek, zlata doba
dorado m pozlatitev
el Dorado eldorado, zlata dežela
el dorado becerro zlato tele

dosedanj|i (-a, -e) bisherig; (prejšnji/že doslej) Alt- (zvezna dežela das Altbundesland)