Franja

somptueux, euse [sɔ̃ptɥö, z] adjectif razkošen, luksusen; sijajen, veličasten

cadeau masculin somptueux luksusno darilo
palais masculin, festin masculin somptueux razkošna palača, pojedina
mener un train de vie somptueuse živeti v razkošju

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision

textilis -e (textus)

1. (s)tkan, (s)pleten: Val. Max. idr., stragulum Ci., tegmen Lucr., textilia dona V. darila tkanin in pletenin, tkanine in pletenine kot darilo, aurum Plin., Sen. tr. iz zlatih niti, ventus Petr. prav (zelo) tanko oblačilo; pesn.: inligatus peste textili Ci. (poet.) zavit (zamotan) v zastrupljeno tkanino (haljo); subst. textile -is, n (sc. opus) tkanina, pletenina, sukno, blago, platno: Pr., Plin. idr., nego picturam in tabulā neque in textili fuisse Ci., spolia regiorum textilium L.

2. spleten, spojen, sklopljen: serta Mart. kita (venec) cvetja, pileus Ap.

theātrālis -e (theātrum) gledališki, gledališčen, teatráličen, teatrski, h gledališču sodeč, v gledališču se nahajajoč, v gledališču potekajoč: theatrales gladiatoriique consessus Ci., dux theatralium operarum T. vodja (načelnik) najetih ploskačev v gledališču, vodja gledaliških ploskačev, theatralis operae corollarium Plin. iun. darilo ali napitnina za naročeno ploskanje v gledališču, lascivia T., ludi Cod. Th., Serv., scena, spectaculum, fabulae Amm., lex Plin. o sedežnem redu v gledališču, humanitas theatralis (= hlinjena, narejena) Q.

udeleženec samostalnik
1. (kdor pri čem sodeluje) ▸ résztvevő Udeleženci programa so mladi nogometaši in novinarji, ki predstavljajo 211 držav in regij sveta. ▸ A program résztvevői között szerepelnek fiatal focisták és újságírók a világ 211 országának és régiójának a képviseletében.
Tekmovalce bodo razdelili v več starostnih skupin, vsi udeleženci pa bodo dobili malico, sok in manjše darilo. ▸ A versenyt három korcsoportra osztják, és minden résztvevő kap uzsonnát, szörpöt és egy kisebb ajándékot.

2. jezikoslovje (o vlogi v stavku) ▸ résztvevő
Tranzitivnost (prehodnost) opisuje odnos med udeleženci in vlogami, ki jih ti igrajo v procesu sporočanja. ▸ A tranzitivitás a résztvevők közötti kapcsolatot és a kommunikációs folyamatban betöltött szerepüket írja le.

vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.

wedding [wédiŋ] samostalnik
poroka, ženitovanje, svatovanje, svatba

golden (silver, diamond) wedding zlata (srebrna, diamantna) poroka
penny wedding zgodovina svatba, na kateri gostje dajo denarne prispevke
wedding breakfast poročno kosilo, gostija
wedding ceremony poročna ceremonija
wedding cake poročni kolač
wedding card pismena objava o poroki
wedding day poročni dan
wedding dress poročna obleka
wedding finger prstanec
wedding party svatovanje; na poroko povabljeni gostje
wedding present poročno darilo
wedding ring poročni prstan
wedding tour, wedding trip poročno potovanje
village wedding vaška svatba

wheedle [wi:dl] prehodni glagol
pregovoriti, pretentati (into s.th. k čemu)
neprehodni glagol
prilizovati se, dobrikati se

to wheedle a gift out of s.o. izvabiti iz koga darilo
to wheedle s.o. into s.th. pregovoriti koga za kaj

widow [wídou]

1. samostalnik
vdova

the widow pogovorno šampanjec
widow's bounty, widow's pension vdovina renta, pokojnina

2. pridevnik
ovdovel

widow lady, widow woman vdova
widow bewitched, grass widow slamnata vdova
widow cruse Biblija vdovin vrč za olje; figurativno neizčrpna zaloga, vir hrane
widow mite Biblija vinar, novčič; figurativno majhno, a od srca dano darilo
widow weeds množina vdovina obleka (noša)

3. prehodni glagol
napraviti za vdovca, za vdovo
figurativno, poetično odvzeti; oropati (koga česa)

to be widowed biti ovdovel(a), postati vdovec (vdova); figurativno biti osirotel, zapuščen
the widowed mother ovdovela mati
to be widowed of a friend izgubiti prijatelja

willing [wíliŋ] pridevnik
voljan; prostovoljen, spontan; pripravljen (za)

are you willing to come? si pripravljen priti?
to show willing sleng dokazati, pokazati (svojo) dobro voljo
a willing gift (help) rade volje dano darilo (pomoč)
willingly prislov rad, z veseljem, drage volje, spontano

zadreg|a [é] ženski spol (-e …)

1. duševna: die Verlegenheit; (poparjenost) die Betretenheit
biti v zadregi verlegen sein, verlegen dastehen
iz/od zadrege vor Verlegenheit
brez zadrege kaj povedati, narediti: ungeniert
nikoli v zadregi za nie verlegen um
spravljati v zadrego in Verlegenheit bringen
priti v zadrego verlegen werden, in Verlegenheit kommen

2. (stiska, škripci) die Verlegenheit, die Klemme
biti v zadregi za kaj: (um etwas) verlegen sein, in Verlegenheit sein, pogovorno: in der Klemme sein
biti v denarnih zadregah in Geldverlegenheit sein
pomagati iz zadrege aus der Verlegenheit helfen, pogovorno: aus der Klemme helfen

3.
… iz zadrege Verlegenheits-
(rešitev die Verlegenheitslösung, darilo ein Verlegenheitsgeschenk)

zahval|a ženski spol (-e …) der Dank, das Dankeschön; za izraze sožalja: die Danksagung; religija molitev: die Danksagung
brez zahvale danklos
darilo v zahvalo das Gegengeschenk
dolgovati zahvalo za komu (jemandem etwas) verdanken/zu verdanken haben
v zahvalo zum Dank
v zahvalo za als/zum Dank für
izreči zahvalo (jemandem) seinen Dank abstatten/aussprechen
dolgovati zahvalo (jemandem) Dank schulden

zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. girare, svoltare:
zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
zavijati darilo incartare il regalo
zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

4. ululare, urlare:
pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

5. pren. piangere, lamentarsi

6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi

zlágati (-am) | zložíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. piegare:
zlagati perilo piegare la biancheria
zložiti na pet delov piegare in cinque

2. accatastare, affastellare; comporre

3. comporre (versi, musica):
zlagati opere comporre opere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zložiti koga po tleh gettare qcn. a terra
zložiti skupaj za darilo mettere insieme dei soldi per un regalo

B) zlágati se (-am se) | zložíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. accordarsi; andare, essere d'accordo:
barve se ne zlagajo i colori non si accordano
zlagati se s kom andare d'accordo con qcn.

2. pog. (pasti) cadere

železnica samostalnik
1. (proga s tirnicami) ▸ vasútPrav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske železnice. ▸ Azt is tudjuk már, miként korszerűsítjük a szlovén vasutakat.
Več desetletij so si prizadevali, da bi država zgradila železnico in s tem zmanjšala razlike v državi. ▸ Évtizedek óta ösztönözték, hogy az ország építse ki a vasutat, ezzel csökkentve az országban tapasztalható különbségeket.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

2. (podjetje) ▸ vasútSvojo mladost je preživel večinoma na kmetiji in na železnici, kjer je bil zaposlen. ▸ A fiatalságát főleg a parasztgazdaságban és a vasútnál töltötte, ahol alkalmazottként dolgozott.
Nekaj po pol tretji uri zjutraj je v spalnem vagonu izbruhnil ogenj, ki so ga odkrili uslužbenci železnic. ▸ Nem sokkal hajnali fél három után tűz ütött ki egy hálókocsiban, amelyre a vasúti személyzet figyelt fel.

3. (vlak) ▸ vasútVsem, ki želijo priti na nedeljsko prireditev ob letališču, pa priporočajo predvsem vožnjo z železnico ali avtobusi. ▸ Azoknak, akik vasárnap szeretnének eljutni a repülőtér melletti rendezvényre, azt javasolják, hogy vonattal vagy busszal utazzanak.
Poti vas bodo popeljale skozi predor, kjer je nekoč vozila železnica. ▸ Az útjuk átvezet az alagúton, amelyben egykor a vasút haladt.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

4. (igrača) ▸ vasútMama je rekla, da mi je za darilo kupila železnico. ▸ Anyukám azt mondta, hogy vasutat vett ajándékba.
Kot otrok sem se tudi jaz igral z železnico. ▸ Gyermekként én is vasúttal játszottam.

ἄγαλμα, ατος, τό (ἀγάλλω) 1. lišp, okrasek, krasno delo, dragocenost. 2. kip, božja podoba, malik. 3. (posvečeno) darilo, ponos, dika, veselje.

ἁδροτής, ῆτος, ἡ (ἁδρότης NT), (polna) moč, dozorelost, obilje, bogato darilo.

ἀκρο-θῑ́νιον, τό (θῑ́ς) nav. pl. 1. vrh kupa, zvršek (na kupu pridelkov), prvi sad (plen, ki se je daroval bogovom), daritev prvin. 2. častno darilo, bojni plen NT.

ἀνάθημα, ατος, τό (ἀνα-τίθημι) kar je postavljeno; zaobljubljeni dar, darilo, posvetilo, spomenik; kras, (v božjo čast postavljeno) krasno poslopje, dragocenost NT.

ἀντι-δίδωμι namesto koga drugega dam, dam v povračilo, v zahvalo, povrnem (darilo); trpim kazen za τιμωρίαν; τὴν οὐσίαν ponudim zameno imetja.