Franja

vtís impression ženski spol ; empreinte ženski spol , marque ženski spol

celotni vtis impression générale (ali d'ensemble)
dober (slab) vtis bonne (mauvaise) impression
popotni vtisi impressions de voyage
biti pod vtisom nečesa être sous l'effet (ali sous le coup) de quelque chose
delati, zbuditi vtis da donner l'impression de
napraviti vtis na koga impressionner quelqu'un, faire impression sur quelqu'un, faire de l'effet sur quelqu'un, frapper quelqu'un
to je napravilo name močan vtis cela m'a profondément impressionné, cela m'a fait beaucoup d'effet

vtís impresión f

dober (slab, trajen) vtis impresión buena (mala, duradera)
celotni vtis impresión general (ali de conjunto)
popotni vtisi impresiones f pl de viaje
imeti vtis, da ... tener la impresión (de) que...
napraviti vtis na causar (ali producir) impresión en (ali a), impresionar (koga a alg)
pustiti (ne)ugoden vtis dejar (ali producir ali hacer) (una) impresión (des)favorable
zbuditi vtis, da ... dar la impresión que...

zabavnež samostalnik
(zabaven človek) ▸ mókamester
"Muzikant mora biti tudi dober zabavnež, pusteži ne pridejo v poštev," razlaga Jože. ▸ „A zenészeknek mókamestereknek is kell lenniük, unalmas alakok nem jöhetnek szóba”– magyarázza Jože.

zabušavati glagol
neformalno (izogibati se delu) ▸ lóg [óráról, munkából] ▸ lustálkodik, lopja a napot
Ni hotel jamrati, da ne bi rekli, da zabušava. ▸ Nem akart panaszkodni, nehogy azt mondják, hogy lustálkodik.
V reprezentanci ni tako kot klubih, kjer vedno nekdo zabušava. ▸ A válogatottban nem úgy van, mint a klubokban, ahol mindig lóg valaki.
Za dober rezultat je najpomembneje, da prejšnja leta pridno delaš, da ne zabušavaš in to se zelo pozna pri maturi. ▸ A jó eredményhez az a legfontosabb, hogy az évek alatt keményen dolgozz, ne lógj, és ez nagyon meglátszik majd az érettségin.

začétek beginning; start; commencement; outset; origin; (pisma) opening

v začétku at (ali in) the beginning, initially, first, at the outset
od vsega začétka, od samega začétka from the very beginning, from the start
od začétka do konca from beginning to end, from start to finish, from first to last
za začétek for the present, to begin with
začétek in konec (figurativno) alpha and omega
dober začétek v življenju a good start in life
skromen začétek (figurativno) the thin end of the wedge
slab začétek, slab konec a bad beginning makes a bad ending
dober začétek je že pol zmage a good start (ali beginning) is half the battle, well begun is half done
to je začétek konca it is the beginning of the end
vsak začétek je težak the beginning is always hard, it is always hard to make a start
dober začétek je že pol opravljenega dela (figurativno) a good lather is half the shave

zalogáj (-a) m

1. boccone, boccata:
zalogaj kruha boccone di pane
naloga je prevelik zalogaj za nekoga un compito troppo difficile per qcn.

2. pren. cibo, pasto:
ceniti dobro vino in dober zalogaj apprezzare il buon vino e la buona tavola

zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

A) imperf., perf.

1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì

zeló très, bien, fort, beaucoup

zelo dober (dobro) très bon (bien)
zelo veliko denarja beaucoup d'argent, de l'argent à profusion (ali à foison)
zelo mnogo drugih (ljudi) bien d'autres (ali des gens)
zelo rad imeti aimer beaucoup
zelo se zanimati za s'intéresser beaucoup à, être très (ali vivement) intéressé à
zelo obžalujem, da je regrette beaucoup (ali vivement) que
zelo se veselim je me réjouis grandement (ali vivement)
zelo ste ljubeznivi vous êtes bien aimable

zeló adv.

1. molto, assai, tanto, oltremodo:
zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
zelo bogat molto ricco, ricchissimo
zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
zelo majhen piccolissimo
zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
zelo slab pessimo
do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
zelo tanek extrasottile
zelo star stravecchio
zelo kratek ultracorto
zelo hiter ultrarapido
zelo občutljiv ultrasensibile
zelo vesel arcicontento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zelo mrzel siberiano
zelo neurejen caotico
zelo slab infimo
zelo visok (cene) astronomico

zeló muy; mucho; bien

zelo dober (dobro) muy bueno (bien)
zelo mnogo mucho, muchísimo
zelo mnogo denarja mucho dinero
zelo mnogo ljudi mucha gente
zelo mnogo drugih otros muchos
zelo pogrešati echar mucho de menos
zelo rad bi to naredil lo haría con mucho gusto

zgled [è] moški spol (-a …) das Vorbild; (vodilo) das Leitbild; (primer) das Beispiel
dajati dober zgled mit gutem Beispiel vorangehen
vzeti si/imeti za zgled koga/kaj sich (jemanden/etwas) zum Vorbild nehmen, (jemandem) nachstreben

zgléd (vzor) modèle moški spol ; (primer) exemple moški spol

po zgledu à l'exemple de, à l'instar de
biti za zgled servir de modèle
biti za svarilen zgled servir d'exemple
dajati dober zgled donner le bon exemple (ali l'exemple), prêcher d'exemple (ali par l'exemple)
jemati, vzeti (si) koga za zgled prendre modèle (ali exemple) sur quelqu'un, prendre quelqu'un pour modèle, se régler sur l'exemple de quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
zgled čednostni modèle (ali parangon moški spol) de vertu

zglèd example

dober (slab) good (poor) example
svetel zglèd shining example
svarilen zglèd warning example
zastrašujoč zglèd deterrent example
po zglèdu mojega učitelja following my teacher's example
to naj ti bo v (svarilen) zglèd! let this be a lesson to you!
dajati koga za zglèd to quote (ali to cite) someone as an example
dajati komu za zglèd to hold up as an example for (ali to) someone
dati dober zglèd to give (ali to set) a good example (komu to someone)
kaznovati koga (drugim) za zglèd to make an example of someone
vzemi si brata za zglèd follow your brother's example!
vzeti si zglèd po... to follow the example of..., to take... as one's model

zglèd (vzor) modelo m ; (primer) ejemplo m

po zgledu según el ejemplo de, siguiendo el ejemplo de; imitando
biti (rabiti) za zgled servir de modelo
da(ja)ti dober (slab) zgled dar buen (mal) ejemplo
staviti za zgled poner de ejemplo
vzeti (si) za zgled tomar por modelo; tomar como ejemplo

zimzelen pridevnik
1. (o rastlini) ▸ örökzöldLovorikovec je zimzelena rastlina, s katero so lahko pozimi na soncu težave. ▸ A babér örökzöld növény, amelynek árt, ha napsütötte területen van télen.
Povezane iztočnice: zimzeleno drevo

2. (dolgo priljubljen) ▸ örökzöldŠtevilne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. ▸ Számos daluk örökzöld slágerré vált és feldolgozások tárgya lett.
Tako se je zapisal med tiste zimzelene motocikle, ki bi jih lahko označili kot večne. ▸ Így vált az egyik örökkévalónak nevezhető örökzöld motorkerékpárrá.
Četrtkov večer pa bo namenjen ljubiteljem in ljubiteljicam zimzelene glasbe. ▸ A csütörtök estét az örökzöld zene szerelmeseinek szenteljük.
Ime Ana pa hkrati sodi v skupino zimzelenih, vedno modernih imen. ▸ Ugyanakkor az Anna név az örökzöld, örökké modern nevek csoportjába tartozik.

3. (vedno aktualen) ▸ örökzöldVsebina filma je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. ▸ A film tartalma örökzöld, hiszen a kortársak közötti erőszakról szól, emiatt pedig különösen alkalmas az iskolai vetítésekre.
Na dnevnem redu danes je tudi že zimzelena parlamentarna tema - čezatlantska vohunska afera. ▸ A mai napirenden szerepel a már örökzöld parlamenti téma is – a transzatlanti kémügy.

4. ponavadi v športnem kontekstu (dober kljub starosti) ▸ örökifjú
Zimzeleni Ole Einar Björndalen je svojo zadnjo sezono med elito začel s svojo 95. zmago v svetovnem pokalu. ▸ Az örökifjú Ole Einar Björndalen 95. győzelmével kezdte utolsó szezonját a világkupa-sorozatban.
Zanimivo bo videti, kaj pripravljajo Japonci na čelu z zimzelenim Noriakijem Kasaijem, ki bo v sezono vstopil star 45 let. ▸ Érdekes lesz látni, mire készülnek a japánok, élükön az örökifjú Noriaki Kasaival, aki 45 évesen kezdi meg a szezont.

zlat|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Gold (belo Weißgold, čisto Feingold, karatno Dukatengold, lomljeno Bruchgold, prano Waschgold, rdeče Rotgold, staro Altgold, v lističih Blattgold, za zobe Zahngold)
kovano zlato gemünztes Gold
nepravo zlato das Flittergold, Rauschgold
obdelano zlato verarbeitetes Gold
zlato v palicah das Barrengold, der Goldbarren
tehtnica za zlato die Goldwaage
izpiranje zlata die Goldwäsche
kepa zlata der Goldklumpen
pariteta na osnovi zlata die Goldparität
vrednost zlata der Goldwert
iz čistega zlata reingolden
iz pravega zlata echtgolden
iz rdečega zlata rotgolden
zlata vreden Goldes wert, goldig
biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein, Gold wert sein
dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
figurativno X ni ravno čisto zlato X ist mit Vorsicht zu genießen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold, was glänzt

znák signe moški spol , signal moški spol , marque ženski spol , repère moški spol , indice moški spol , symptôme moški spol , symbole moški spol

(v pismu) vaš znak votre référence
znak bolezni (zdravja) signe de maladie (de santé)
bralni znak liseuse ženski spol, signet moški spol
znaki časa les signes des temps
časovni znak (radio) signal (ali top moški spol) horaire
delilni znak signe de la division
korekturni znak signe de correction
množilni znak signe de (la) multiplication
Morsov znak (akustični) signal morse, (pisani) caractère moški spol morse
odstotni znak symbole du pourcentage
prometni znak signal (ali panneau moški spol) de signalisation (routière)
stikalni znaki symboles des éléments de circuit
tovarniški znak marque de fabrique
vodni znak niveau moški spol de l'eau, filigrane moški spol
znak z zastavicami (mornarica) signal par fanions
na (določen) znak à un signal donné, sur un signal
v znak prijateljstva (zahvale) en (ali comme) signe d'amitié (de reconnaissance)
dati znak za odhod donner le signal du départ
to je dober (slab) znak c'est bon (mauvais) signe, c'est de bon (mauvais) augure
sporazume(va)ti se z znaki se faire comprendre par (des) signes

znák signo m ; distintivo m ; marca f ; señal f

Morsovi znaki signos m pl Morse; (simbol) símbolo m; (migljaj) seña f
prometni znak señal f de tráfico; (emblem) emblema m, insignia f; (bralni) señal f; (knjižni) signatura f
tovarniški znak marca registrada (ali de fábrica)
vodni znak marca de agua, filigrana f
bolezenski znak (simptom) síntoma m (tudi fig); (žig) sello m
razpoznavni znak marca distintiva
čudežni znak (rel) milagro m, prodigio m
na znak (od) a una señal (de)
dati znak hacer una señal (za de)
to je dober (slab) znak es una buena (mala) señal
to je znak časa es un signo de los tiempos
sporazume(va)ti se z znaki entenderse por señas

znán known; noted (po for); well-known

splošno znán notorious (po, zaradi for)
po vsem svetu znán well-known all over the world
znán pod imenom... known as...
znán obraz familiar face
znána substanca kemija (the) known
znána veličina matematika (the) known quantity
drugače znán pod imenom... alias, also known as (krajšava: aka)
kolikor je znáno as far as is known
kolikor mi je znáno as far as I know
znáno mi je, da... I know that...
znáno je dejstvo, da... it is a well-known fact that...
on je znán kot dober učitelj he is known to be a good teacher
on mi je znán he is known to me
biti znán s kom to be acquainted with someone
si znán z njim? are you acquainted with him?
nisem osebno znán z njegovim bratom I am not personally acquainted with his brother

zvók sonido m ; son m ; (glasú) tono m

srebrn zvok sonido argentino
zvok rogov toque m de cornetas
zvok strun música f de cuerdas
zvok trobent son m de las trompas (ozir. trompetas)
imeti dober zvok (glas) sonar bien, tener buen sonido