Franja

distance¹ [dístəns] samostalnik
daljava, razdalja (from)
oddaljenost, razmik; interval, obdobje; nepodobnost
figurativno opreznost, zadržanost, hladnokrvnost

to keep one's distance ne se vsiljevati
to keep s.o. at a distance ne želeti si stikov s kom
I know my distance vem, koliko si smem dovoliti
from a distance od daleč
in the distance v ozadju
a good distance off precej daleč
within driving distance z avtom dosegljiv
within easy distance nedaleč

distance [distɑ̃s] féminin razdalja, oddaljenost, (časovni) odmik; sport (tekmovalna) proga; (socialna, stanovska, civilizacijska pomembna) razlika

à distance iz oddaljenosti, od daleč
à courte, à faible, à petite distance v majhni razdalji
c'est à peu de distance to ni daleč
à quelques années de distance po nekaj letih
à distances égales v enakih razdaljah
de distance à distance v (nekaterih) razdaljah, od razdalje do razdalje
distance d'arrêt (automobilisme) zavorna razdalja
distance focale (optique) goriščna razdalja
distance parcourue prevožena, preletena razdalja
distance de tir strelna razdalja
appréciation féminin des distances ocenitev razdalj
il est meilleur sur cette distance (sport) on je boljši na tej progi
garder ses distances držati razdaljo, ne postati preveč familiaren
mesurer une distance au pas izmeriti razdaljo s koraki
prendre ses distances (sport) vzeti razdaljo, odmik
rapprocher les distances (figuré) zabrisati (stanovske) razlike
tenir quelqu'un à distance držati odmik, distanco od koga, ne mu dati (priti) do sebe

distancia ženski spol razdalja, daljava; razdobje; razlika; odtujitev

a distancia iz daljave, daleč
a corta distancia iz bližine, blizu
recorrer una distancia prehoditi razdaljo
tener a uno a distancia varovati se koga, ne pustiti ga blizu

distar oddaljen biti; različen biti

el pueblo dista dos horas de camino kraj je oddaljen dve uri hoda
disto mucho de aprobarlo daleč sem od tega, da bi to odobraval

distinguir [gu/g] razločiti, ločiti; odlikovati

distinguir de lejos od daleč razločiti (spoznati)
no distinguir de colores, no distinguir lo blanco de lo negro (fig) biti zelo omejen, biti brez razsodnosti
distinguirse odlikovati se

dlje [è]

1. (bolj daleč) weiter
dlje kot weiter als
priti dlje od hinauskommen über, zelo hitro: hinausschießen über
figurativno misliti dlje od hinausdenken über
figurativno dlje od lastnega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

2. (več časa) länger, längere Zeit
dlje naprej auf längere Zeit
komaj kaj dlje od/kot kaum länger als
trajati dlje kot (etwas) überdauern
| ➞ → daleč, ➞ → dalj, ➞ → dolgo

do jusque, jusqu'à, à, environ, envers

do danes jusqu'(à) aujourd'hui
do zdaj jusqu'à maintenant, jusqu'à présent
do kdaj? jusqu'à quand?
do kod, do kam? jusqu'où?
od petih do šestih de cinq à six heures
do pet ur hoda à (ali près de) cinq heures de marche
do sitega se najesti se rassasier
koliko je do morja? combien y a-t-il jusqu'à la mer?
če vam je kaj do zdravja si vous tenez à la santé
ni mi do šal je n'ai pas envie de plaisanter
kako daleč je od tu do železniške postaje? quelle distance, combien (de kilomètres) y a-t-il d'ici à la gare?

dô dȍla m, mest. u dòlu, mn. dòlovi dol, dolina; po gorama, po dolovima povsod; za gorama, za dolovima daleč

dólgo

za dólgo for long
že dólgo long, long ago, for a long time
kako dólgo? how long?
dólgo poprej long before
že dólgo (nazaj) for a long time since
kako dólgo že? how long since?
še dólgo ne (daleč proč) far from it, not for a long time, not by a long way
dólgo (je že) tega (that was) long ago
dólgo ga že poznam I have known him a long time
ne dólgo tega not so very long ago
dólgo je že, kar... it is a good while since...
kje si bil tako dólgo? where have you been all this time?
že dólgo ga nisem videl I haven't seen him for a long time, it's a long time since I saw him last
dólgo je že, kar je umrl it is a long time since he died, he died long ago
je že dólgo (od) tega? was this long ago?
kako dólgo te ni bilo! how long you were!
dólgo ga ni bilo he was a long time coming
ne bom dólgo (počakajte hipec) I shan't be long
dólgo me ni bilo tu I have not been here long
to že dólgo vem I have known that (for) a long time
je za dólgo odšel? has he gone for long?
ne morem dólgo (časa) teči I cannot run (ali keep on running) for long
predólgo ste čakali you have waited too long
ne bo več dólgo (pri življenju) he hasn't long to go, he isn't long for this world

doplésati (-pléšem) perf.

1. finir di ballare

2. arrivare, raggiungere danzando:
pren. daleč smo doplesali dove siamo andati a finire!

drev|o [ó] moški spol (-ésa …) der Baum; -baum (s kroglasto krošnjo Kugelbaum, sveta Weltenbaum, življenja Lebensbaum, božično Christbaum, kravje rastlinstvo, botanika der Milchbaum, lepotno Zierbaum, matično Mutterbaum, obcestno Chausseebaum, piramidasto Pyramidenbaum, povešavo Hängebaum, Trauerbaum, pritlikavo Krüppelbaum, rodno Fruchtbaum, sadno Obstbaum, stožčasto Kegelbaum, špalirno Spalierbaum)
drevo spoznanja religija der Baum der Erkenntnis
drevo življenja religija der Baum des Lebens, der Lebensbaum
|
vrh/krošnja drevesa der Baumwipfel
oznaka na odkazanem drevesu gozdarstvo das Forstzeichen
živalstvo, zoologija ki živi na drevesu baumbewohnend
skupina dreves die Baumgruppe
vrsta dreves drevored: die Baumreihe
na redko posejan z drevesi baumarm
|
visok kot drevo baumhoch
figurativno od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
drevesa umirajo stoje Bäume sterben aufrecht
| ➞ → božje drevo

drevó tree

mlado drevó sapling
božíčno drevó Christmas tree
sadno drevó fruit tree
drevó spoznanja biblija tree of knowledge of good and evil
(že) rodovitno drevó a (mature) fruit-bearing tree
cepiti drevó to graft a tree
podreti, posekati drevó to fell (ali to chop down) a tree
splezati na drevó to climb a tree
tresti drevó to shake a tree
skupina dreves a clump of trees
pognati, spoditi na drevó to tree
pes je prepodil veverico na drevó the dog treed the squirrel
zaradi dreves ne vidi gozda (figurativno) he cannot see the wood for the trees
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) as the tree is, so is the fruit; like father, like son

drevó árbol m

božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
okrasno drevo árbol de adorno
gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
gojenje dreves arboricultura f
cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla

dūrō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. trditi, strditi (strjevati), otrditi: Hyg., Cels., Lucr., Lucan., Col., Mel., Plin., Ap., caementa non calce durata erant L. niso bili … v trdo maso spojeni, hastae igne duratae Cu., d. lignum igni Cu., duratae solo nives H., duratur cortice pellis O. se strdi v skorjo, d. ossa in scopulos O., durataeque cuti (trdi koži) squamas increscere sentit O., duratus frigore pontus O. zamrzlo; pesn.: aerea saecula duravit Iuppiter ferro H. bronasto dobo je Jupiter strdil v železno; occ.
a) sušiti, osušiti, posušiti, presušiti, (s)pražiti: coria durata calore Lucr., d. terram V., rectius Albanam fumo duraveris uvam H., mollitam (Cererem) manu duret in foco ignis O. speci, pisces sole durati Cu., durati muriā pisces Q. presoljene.
b) zgostiti (zgoščati): caelestis aqua salibus durata Col.; od tod: (lactis) partem liquefacta coagula durant O. zgoščajo, sesirijo, corpus d. Cels. povzročiti zapeko.

2. pren. utrditi (utrjevati), navaditi (navajati), privaditi (privajati) na napor, delo idr.: opere in duro membra manusque Lucr., hoc se labore durant homines adulescentes C., humeros ad volnera durat V., simul ac duraverit aetas membra animumque tuum H., ab duratis usu armorum … pulsi L., exercitum in tectis habuit, adversus omnia humana mala saepe ac diu duratum L., exercitus duratus omnium rerum patientiā L., exercitum crebris expeditionibus d. Vell., d. mentem T.; occ.
a) otopiti, neobčutljivega narediti (delati): tot … durati bellis L., d. ingenia Cu., etiam ad plagas durabitur Q. postal bo neobčutljiv tudi za … , ad omne facinus duratus T.
b) med. durari otrdeti = ustaliti se: vitia … inemendabili in posterum pravitate durantur Q.

— II. intr.

1.
a) sušiti se: dum durare solum … coeperit V.
b) (s)trditi se, otrdeti: quasi ferrum aut lapis durat Enn. fr., lento misere durantia tabo viscera Sil.

2. pren. otrdeti, otopeti, brezsrčen posta(ja)ti, zakrkniti: cuius tam crudeles manus in hoc supplicium durassent Petr., non durat ultra poenam abdicationis Q., in nullius umquam suorum necem duravit T. njegova trdosrčnost ni nikoli pripeljala tako daleč, da bi dal usmrtiti katerega od svojcev, credente nullo usque ad caedem eius duratura filii odia T. da bo sinovo sovraštvo tako trdo, da bi pripeljalo do umora (matere).

— III.

1.
a) intr. vztrajati, osta(ja)ti, obsta(ja)ti: durare nequeo in aedibus Pl., non hic quisquam d. potest Ter., durate et vosmet rebus servate secundis V. (prim.: durarent secundisque se rebus servarent Augustus ap. Suet.), saevoque gelu duramus et undis V., in opere ac labore … sub pellibus d. L., nec durari extra tecta poterat L., d. unam hiemem in castris L., d. diem, horam H., his ego non horam possum d. querelis Pr., d. sub Iove O., in eodem habitu corporis Cu., in sudata veste durandum Q., durandum est, quia coepimus Q., d. in obsequio T.; za zanikanim glagolom stoji tudi quin = ne strpeti (vzdržati), da ne bi: nequeo durare, quin ego erum accusem meum Pl., nec durare valuit, quin de condicionibus … tractaret Suet.; z inf.: Petr. (41, 2), ut vivere durent Lucan., Romuleis durastis … succedere muris Sil., miranti durarunt prodere Poeno Sil.
b) trans. prebiti (prebijati, prebivati), presta(ja)ti, (pre)trpeti, prenesti (prenašati): quemvis d. laborem V., vix durare carinae possunt imperiosius aequor H., d. quascumque vias Stat., siccitatem et ventos Pall.

2. occ.
a) trajati, trpeti, (še) obsta(ja)ti, (še) biti, (o osebah) živeti: Pl., Vell., Plin., Suet., non omnem possit durare per aevom Lucr., penuriā mulierem hominis aetatem duratura magnitudo erat L. bi bila le en (človeški) rod obstajala, durat simulacrum V., Troiā durante O. dokler je bila Troja, haec moles inviolata durat Cu., sapor durat Q., durat prope in infinitum (memoria) Q., ad posteros virtus durabit Q., adhuc honor studiis durat Plin. iun., qui nostram ad iuventam duraverunt T.; durant … colles T. se nepretrgoma vlečejo.
b) trajati = držati se: uti (oleae) diutissime durent Ca., hoc vinum durabit usque ad solstitium Ca., sorba in arido facile durare Varr., totidem durare per annos V. (o vinu), d. in tanto terrae rigore Cu. (o drevju), ova muriā tepefacta durant Col.

écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
écart de jeunesse mladostna zabloda
écart de(s) prix razlika v cenah
écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
écarts de salaires razlike v plačah
écart de température razlika v temperaturi
(sport) grand écart razkreka, »špaga«
faire un écart skočiti v stran (konj)
mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti

échéance [ešeɑ̃s] féminin zapadlost, zapadlo plačilo; termin; figuré dan odločitve

à courte échéance v kratkem času; kratkoročen, -ročno; blizu
à longue échéance dolgoročen, -čno; daleč
échéances de fin de mois zapadlosti na zadnji dan v mesecu
échéance d'un loyer, d'un traité zapadlost najemnine, pogodbe
date féminin d'échéance datum zapadlosti, plačila
payer ses échéances izpolniti svoje, (finančne) obveznosti
venir à échéance zapasti

égal, e, aux [egal, ego] adjectif enak; enakomeren; raven; mathématiques kongruenten, skladen; figuré vseeno

à égale distance enako daleč, enako oddaljen(o)
à l'égal de prav tako (zelo) kot
d'égal à égal enak z enakim
égal en droits enakopraven
égal en surface ploščinsko enak
mon égal meni enak, moje vrste, moj vrstnik
sans égal boljši od vsega ali od vseh, brezprimeren, edinstven
terrain masculin égal raven teren
n'avoir point d'égal, être sans égal ne imeti (sebi) enakega
il est toujours égal à lui-même on je vedno isti
tout lui est égal vse mu je indiferentno
cela m'est égal (familier) vseeno mi je
tenir la balance égale biti nepristranski, meriti z isto mero

éloigné, e [elwanje] adjectif oddaljen; daljen (sorodnik)

parents masculin pluriel éloignés daljni sorodniki
souvenirs masculin pluriel éloignés daljni spomini
cela arrivera dans un avenir éloigné to se bo zgodilo v daljni bodočnosti
être éloigné de son compte (figuré) uračunati se, ušteti se
je ne suis pas éloigné de croire que ... skoraj bi verjel, da ...
c'est encore bien éloigné to je še daleč
remettre à une date éloignée odgoditi na pozneje

enako

1. gleich, ebenso, genauso; gleicherweise; (v enaki meri) gleichermaßen; (prav tako zelo) [ebensosehr] ebenso sehr

2. s pridevnikom ali deležnikom gleich (dolg gleich lang, misleč gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt)

3. s prislovom genauso, ebenso (daleč [ebensoweit] ebenso weit, genauso weit, dobro [genausogut] genauso gut, [ebensogut] ebenso gut, genauso wohl, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, [genausolange] genauso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, [genausowenig] genauso wenig, pogosto [ebensooft] ebenso oft, genauso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genauso häufig, rad [ebensogern] ebenso gern, veliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel)
enako visoko šport na tabeli: gleichauf

étendre* [etɑ̃dr] verbe transitif iztegniti, raztegniti, razprostreti; obesiti (perilo); razpeti (dežnik); položiti, razgrniti; namazati; razredčiti (tekočino); figuré razširiti, povečati, pomuožiti

s'étendre razprostirati se; zlekniti se; povečati se, razširiti se; znesti se (sur quelqu'un nad kom)
vin masculin étendu d'un peu d'eau nekoliko z vodo razredčeno vino
étendre quelqu'un sur le sol, sur le lit položiti koga na tla, na posteljo
étendre du beurre sur une tranche de pain namazati maslo na rezino kruha
(familier) étendre un candidat vreči, odkloniti kandidata na izpitu
se faire étendre (familier) pasti (o kandidatu)
étendre sur le carreau zrušiti na tla, pobiti, ubiti
l'épidemie s'est étendue epidemija se je razširila
mes connaissances ne s'étendent pas jusque-là moje znanje ne gre, ne sega tako daleč