Franja

Zadetki iskanja

  • doplésati (-pléšem) perf.

    1. finir di ballare

    2. arrivare, raggiungere danzando:
    pren. daleč smo doplesali dove siamo andati a finire!
  • drev|o [ó] moški spol (-ésa …) der Baum; -baum (s kroglasto krošnjo Kugelbaum, sveta Weltenbaum, življenja Lebensbaum, božično Christbaum, kravje rastlinstvo, botanika der Milchbaum, lepotno Zierbaum, matično Mutterbaum, obcestno Chausseebaum, piramidasto Pyramidenbaum, povešavo Hängebaum, Trauerbaum, pritlikavo Krüppelbaum, rodno Fruchtbaum, sadno Obstbaum, stožčasto Kegelbaum, špalirno Spalierbaum)
    drevo spoznanja religija der Baum der Erkenntnis
    drevo življenja religija der Baum des Lebens, der Lebensbaum
    |
    vrh/krošnja drevesa der Baumwipfel
    oznaka na odkazanem drevesu gozdarstvo das Forstzeichen
    živalstvo, zoologija ki živi na drevesu baumbewohnend
    skupina dreves die Baumgruppe
    vrsta dreves drevored: die Baumreihe
    na redko posejan z drevesi baumarm
    |
    visok kot drevo baumhoch
    figurativno od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
    jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
    drevesa umirajo stoje Bäume sterben aufrecht
    | ➞ → božje drevo
  • drevó tree

    mlado drevó sapling
    božíčno drevó Christmas tree
    sadno drevó fruit tree
    drevó spoznanja biblija tree of knowledge of good and evil
    (že) rodovitno drevó a (mature) fruit-bearing tree
    cepiti drevó to graft a tree
    podreti, posekati drevó to fell (ali to chop down) a tree
    splezati na drevó to climb a tree
    tresti drevó to shake a tree
    skupina dreves a clump of trees
    pognati, spoditi na drevó to tree
    pes je prepodil veverico na drevó the dog treed the squirrel
    zaradi dreves ne vidi gozda (figurativno) he cannot see the wood for the trees
    jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) as the tree is, so is the fruit; like father, like son
  • drevó árbol m

    božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
    drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
    okrasno drevo árbol de adorno
    gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
    gojenje dreves arboricultura f
    cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
    splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
    od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
    jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla
  • dūrō -āre -āvī -ātum

    I. trans.

    1. trditi, strditi (strjevati), otrditi: Hyg., Cels., Lucr., Lucan., Col., Mel., Plin., Ap., caementa non calce durata erant L. niso bili … v trdo maso spojeni, hastae igne duratae Cu., d. lignum igni Cu., duratae solo nives H., duratur cortice pellis O. se strdi v skorjo, d. ossa in scopulos O., durataeque cuti (trdi koži) squamas increscere sentit O., duratus frigore pontus O. zamrzlo; pesn.: aerea saecula duravit Iuppiter ferro H. bronasto dobo je Jupiter strdil v železno; occ.
    a) sušiti, osušiti, posušiti, presušiti, (s)pražiti: coria durata calore Lucr., d. terram V., rectius Albanam fumo duraveris uvam H., mollitam (Cererem) manu duret in foco ignis O. speci, pisces sole durati Cu., durati muriā pisces Q. presoljene.
    b) zgostiti (zgoščati): caelestis aqua salibus durata Col.; od tod: (lactis) partem liquefacta coagula durant O. zgoščajo, sesirijo, corpus d. Cels. povzročiti zapeko.

    2. pren. utrditi (utrjevati), navaditi (navajati), privaditi (privajati) na napor, delo idr.: opere in duro membra manusque Lucr., hoc se labore durant homines adulescentes C., humeros ad volnera durat V., simul ac duraverit aetas membra animumque tuum H., ab duratis usu armorum … pulsi L., exercitum in tectis habuit, adversus omnia humana mala saepe ac diu duratum L., exercitus duratus omnium rerum patientiā L., exercitum crebris expeditionibus d. Vell., d. mentem T.; occ.
    a) otopiti, neobčutljivega narediti (delati): tot … durati bellis L., d. ingenia Cu., etiam ad plagas durabitur Q. postal bo neobčutljiv tudi za … , ad omne facinus duratus T.
    b) med. durari otrdeti = ustaliti se: vitia … inemendabili in posterum pravitate durantur Q.

    — II. intr.

    1.
    a) sušiti se: dum durare solum … coeperit V.
    b) (s)trditi se, otrdeti: quasi ferrum aut lapis durat Enn. fr., lento misere durantia tabo viscera Sil.

    2. pren. otrdeti, otopeti, brezsrčen posta(ja)ti, zakrkniti: cuius tam crudeles manus in hoc supplicium durassent Petr., non durat ultra poenam abdicationis Q., in nullius umquam suorum necem duravit T. njegova trdosrčnost ni nikoli pripeljala tako daleč, da bi dal usmrtiti katerega od svojcev, credente nullo usque ad caedem eius duratura filii odia T. da bo sinovo sovraštvo tako trdo, da bi pripeljalo do umora (matere).

    — III.

    1.
    a) intr. vztrajati, osta(ja)ti, obsta(ja)ti: durare nequeo in aedibus Pl., non hic quisquam d. potest Ter., durate et vosmet rebus servate secundis V. (prim.: durarent secundisque se rebus servarent Augustus ap. Suet.), saevoque gelu duramus et undis V., in opere ac labore … sub pellibus d. L., nec durari extra tecta poterat L., d. unam hiemem in castris L., d. diem, horam H., his ego non horam possum d. querelis Pr., d. sub Iove O., in eodem habitu corporis Cu., in sudata veste durandum Q., durandum est, quia coepimus Q., d. in obsequio T.; za zanikanim glagolom stoji tudi quin = ne strpeti (vzdržati), da ne bi: nequeo durare, quin ego erum accusem meum Pl., nec durare valuit, quin de condicionibus … tractaret Suet.; z inf.: Petr. (41, 2), ut vivere durent Lucan., Romuleis durastis … succedere muris Sil., miranti durarunt prodere Poeno Sil.
    b) trans. prebiti (prebijati, prebivati), presta(ja)ti, (pre)trpeti, prenesti (prenašati): quemvis d. laborem V., vix durare carinae possunt imperiosius aequor H., d. quascumque vias Stat., siccitatem et ventos Pall.

    2. occ.
    a) trajati, trpeti, (še) obsta(ja)ti, (še) biti, (o osebah) živeti: Pl., Vell., Plin., Suet., non omnem possit durare per aevom Lucr., penuriā mulierem hominis aetatem duratura magnitudo erat L. bi bila le en (človeški) rod obstajala, durat simulacrum V., Troiā durante O. dokler je bila Troja, haec moles inviolata durat Cu., sapor durat Q., durat prope in infinitum (memoria) Q., ad posteros virtus durabit Q., adhuc honor studiis durat Plin. iun., qui nostram ad iuventam duraverunt T.; durant … colles T. se nepretrgoma vlečejo.
    b) trajati = držati se: uti (oleae) diutissime durent Ca., hoc vinum durabit usque ad solstitium Ca., sorba in arido facile durare Varr., totidem durare per annos V. (o vinu), d. in tanto terrae rigore Cu. (o drevju), ova muriā tepefacta durant Col.
  • écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

    à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
    écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
    écart de jeunesse mladostna zabloda
    écart de(s) prix razlika v cenah
    écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
    écarts de salaires razlike v plačah
    écart de température razlika v temperaturi
    (sport) grand écart razkreka, »špaga«
    faire un écart skočiti v stran (konj)
    mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
    se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
    vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti
  • échéance [ešeɑ̃s] féminin zapadlost, zapadlo plačilo; termin; figuré dan odločitve

    à courte échéance v kratkem času; kratkoročen, -ročno; blizu
    à longue échéance dolgoročen, -čno; daleč
    échéances de fin de mois zapadlosti na zadnji dan v mesecu
    échéance d'un loyer, d'un traité zapadlost najemnine, pogodbe
    date féminin d'échéance datum zapadlosti, plačila
    payer ses échéances izpolniti svoje, (finančne) obveznosti
    venir à échéance zapasti
  • égal, e, aux [egal, ego] adjectif enak; enakomeren; raven; mathématiques kongruenten, skladen; figuré vseeno

    à égale distance enako daleč, enako oddaljen(o)
    à l'égal de prav tako (zelo) kot
    d'égal à égal enak z enakim
    égal en droits enakopraven
    égal en surface ploščinsko enak
    mon égal meni enak, moje vrste, moj vrstnik
    sans égal boljši od vsega ali od vseh, brezprimeren, edinstven
    terrain masculin égal raven teren
    n'avoir point d'égal, être sans égal ne imeti (sebi) enakega
    il est toujours égal à lui-même on je vedno isti
    tout lui est égal vse mu je indiferentno
    cela m'est égal (familier) vseeno mi je
    tenir la balance égale biti nepristranski, meriti z isto mero
  • éloigné, e [elwanje] adjectif oddaljen; daljen (sorodnik)

    parents masculin pluriel éloignés daljni sorodniki
    souvenirs masculin pluriel éloignés daljni spomini
    cela arrivera dans un avenir éloigné to se bo zgodilo v daljni bodočnosti
    être éloigné de son compte (figuré) uračunati se, ušteti se
    je ne suis pas éloigné de croire que ... skoraj bi verjel, da ...
    c'est encore bien éloigné to je še daleč
    remettre à une date éloignée odgoditi na pozneje
  • enako

    1. gleich, ebenso, genauso; gleicherweise; (v enaki meri) gleichermaßen; (prav tako zelo) [ebensosehr] ebenso sehr

    2. s pridevnikom ali deležnikom gleich (dolg gleich lang, misleč gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt)

    3. s prislovom genauso, ebenso (daleč [ebensoweit] ebenso weit, genauso weit, dobro [genausogut] genauso gut, [ebensogut] ebenso gut, genauso wohl, dolgo [ebensolang] ebenso lang/[ebensolange] ebenso lange, [genausolange] genauso lange, malo [ebensowenig] ebenso wenig, [genausowenig] genauso wenig, pogosto [ebensooft] ebenso oft, genauso oft, [ebensohäufig] ebenso häufig, genauso häufig, rad [ebensogern] ebenso gern, veliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel)
    enako visoko šport na tabeli: gleichauf
  • étendre* [etɑ̃dr] verbe transitif iztegniti, raztegniti, razprostreti; obesiti (perilo); razpeti (dežnik); položiti, razgrniti; namazati; razredčiti (tekočino); figuré razširiti, povečati, pomuožiti

    s'étendre razprostirati se; zlekniti se; povečati se, razširiti se; znesti se (sur quelqu'un nad kom)
    vin masculin étendu d'un peu d'eau nekoliko z vodo razredčeno vino
    étendre quelqu'un sur le sol, sur le lit položiti koga na tla, na posteljo
    étendre du beurre sur une tranche de pain namazati maslo na rezino kruha
    (familier) étendre un candidat vreči, odkloniti kandidata na izpitu
    se faire étendre (familier) pasti (o kandidatu)
    étendre sur le carreau zrušiti na tla, pobiti, ubiti
    l'épidemie s'est étendue epidemija se je razširila
    mes connaissances ne s'étendent pas jusque-là moje znanje ne gre, ne sega tako daleč
  • être*2 [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)

    être ou ne pas être biti ali ne biti
    être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
    c'est cela, c'est ça tako je, res je
    soit! prav! naj bo! zaradi mene!
    ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
    il a été à Rome (familier) šel je v Rim
    j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
    ce n'est pas que ... ne morda, da ...
    il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
    à l'heure qu'il est ob tej uri
    il est 10 heures ura je deset
    je suis mieux (na) bolje mi gre
    il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
    quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
    n'est-ce pas? kajne?
    toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
    c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
    Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
    ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
    à:
    vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
    être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
    le temps est à la pluie na dež kaže
    tout est à refaire vse je treba znova začeti
    ce livre est à moi ta knjiga je moja
    je suis à vous na voljo sem vam
    c'est à moi de décider jaz moram odločiti
    c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
    on est à se demander treba se je vprašati
    cela est encore à faire to je treba še narediti
    c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
    après:
    être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
    être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
    de:
    être de spadati k, izvirati, izhajati iz
    être de la fête udeležiti se slavnosti
    être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
    il est de Nice on je iz Nice
    il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
    cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
    être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    en:
    en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
    en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
    en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
    je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
    où en êtes-vous? kako daleč ste?
    je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
    j'en suis là to je z menoj primer
    il n'en est rien to (nikakor) ni tako
    il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
    pour:
    être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
    être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
    je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
    il est pour moi on je (drži) z menoj
    tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
    sans:
    vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
    être sans le sou prebite pare ne imeti
    y:
    y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
    je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
    y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
    vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
    j'y suis razumel sem, že vem, razumem
    vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
    ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!
  • ex in (oslabljeno) ē, praep. z abl. (indoev. kor. eg̑s ali eg̑hs iz; prim. gr. ἐκ, ἐξ). Osnovna obl. ec se je pred soglasniki ohranila le v nekaterih zloženkah, npr. ecbibo, ecdurus, ecfari, ecfundo, ecnubo, posamič samostojno: ec se produnto Ci. Obl. e stoji le pred soglasniki, ex (iz ecs) pred samoglasniki in trdimi soglasniki; pred f se priliči: efficio iz ecficio; za x s izpade ali pa ostane: exul, excindo in exsul, exscindo.

    I. zaznamuje oddaljitev iz notranjosti kakega prostora navzven,

    1. iz: ex aedibus me edidi foras Pl., exire ex urbe, ex navi Ci., exire e vita Ci. umreti, pulsis e foro bonis omnibus Ci., pecunias tollere ex fano Dianae C., eicere aliquem e civitate N., canere ex ore V., Hannibal movit ex Taurinis L.

    2. occ.
    a) s česa, od česa … (navzdol): pendēre ex arbore Ci., deus aliqui delapsus a caelo Ci., cecidisse ex equo Ci., desilire ex equis C., desilire ex essedis C., desilire e curru O., saltum dare e curru V., picis e caelo demissum flumen Lucr., eicere e saxo H., saxum ingens e Capitolio procidit L., e muris propugnantes Cu.
    b) iz (s) česa … (navzgor): globus terrae eminens e mari Ci., ex subselliis surgunt Ci., collis paullulum ex planitie editus C., corripio e stratis corpus V., truditur e sicco ligno radix V.
    c) iz (s, od) kakega mesta: ex cruce Italiam cernere Ci., ex hoc ipso loco permulta contra eam legem verba fecisti Ci., qui nihil ex occulto … agendum putant Ci. na skrivnem, ex eorum corporibus pugnare C., ex equis conloqui C. na konjih, ex arido C. s kopnega, ex omnibus partibus advolare C. od povsod, non longe ex eo loco C. ne daleč … , agros populo Romano ex parte decuma, C. Verri ex omni reliquo vectigalīs fuisse Ci. so bila dolžna dajati … eno desetino, G. Veru pa preostalih devet desetin, ex una urbe nostra totam Graeciam liberavi N., ex quo (loco) posset exaudiri N., ex insula conspici N. ali e fluctu conspici (videti se) V., ex diverso V. od različnih strani, ex vinculis causam dicere L. v okovih, vklenjen, ex puppi pugnare Plin., ex libello respondere Plin. iun., ex alio latere Plin. iun. na drugi strani, Batavi non multum ex ripa colunt T. ne daleč od … , iudices aut e plano aut e quaesitoris tribunali admonebat Suet.; laborare ex pedibus, ex renibus Ci. trpeti bolečine, biti bolan na (čem), ex vulnere aeger Ci. bolan zaradi rane. Posebna rekla: victoriam ferre ex aliquo L. ali reportare ex aliquo Ci., L. zmago doseči nad kom, pramagati ga = victoriam reportare ex aliquo Ci., L., tudi victoria ex aliquo (brez glag.) L. nad kom; triumphare ex aliquo Ci., L. ali triumphum agere ex aliquo Ci., L. zmagoslavje slaviti nad kom.

    3. (zaznamuje izvor, rod, domovino idr.) iz, z, od: Philocrates ex Alide Pl., ex me atque hoc natus est, gravida e Pamphilio, ex Aethiopia ancillula Ter., habebat ex ea femina liberos, ex improbo patre probum filium nasci, Epicurei e Graecia, negotiator ex Africa, civis Romanus e conventu Panhormitano, quod erat ex eodem municipio, Vettius e Marsis (iz marsovske dežele), ex caeno tyrannus, ex nimia potentia principum oritur interitus principium Ci., natus ex ea Ci., N. njen sin, soror ex matre C. po materi, ortus ex civitate C., ex Helvetiis uxorem habere C. iz (dežele) Helvečanov, ex Hispania quidam C., ex Ithaca esse V. z Itake doma biti, umbrae ex postibus V., fons ex opaco specu, ex India elephanti, ex minoribus castris aquatores L., puer ex aula H. paž, ex aliqua notā esse Q., Petr., e plebe esse Cu., pecunia publica, quae ex metallis redibat N., ex vitiis iuventutem luxuria atque avaritia invasere S.

    II. sloneč na krajevnem pomenu zaznamuje

    1. izhodišče dejanja pri pojmih dobivanja, prejemanja in jemanja, kot so capere, accipere, percipere, petere, auferre, haurire, promere, sumere, tollere, eximere idr., iz, izmed, od: fructūs capere ex otio Ci., cum ex aerario acceperis Ci., aurum ex armario promere Ci., ex multis ea sumam Ci., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ex eis rebus ei praemium tribui Ci., coloniam ex hostibus eripere L.; podobno pri pojmih vpraševanja, izpraševanja, poizvedovanja, slišanja, domnevanja, spoznavanja idr., npr. quaerere, requirere, percunctari, audire, discere, intellegere: quaere hoc ex Clodio Ci., ex te ista requiram Ci., studeo ex te audire, quid sentias Ci., ut Romae ex istius amicis acceperam Ci., id ex ipsius sermone intellexit Ci., ex eo cum ab ineunte aetate bene speravissem Ci., ex fumo suspicio allata est N., disco virtutem ex eo V., ex aliquo est invenienda deo O., vidi, non ex audito arguo Pl., scibo ex hoc, quid siet Ter., e petulantia etiam perfidiam suspectabat T.

    2. pri partitivnem razmerju celoto, od katere se kaj jemlje kot del, od, iz, izmed, med: si esset alia ex hoc quaestu Ter., aliquis ex nobis Ci., ex illo numero aliqui Ci., homo ex numero disertorum Ci., audacissimus ex omnibus Ci., nihil ex pristina voluntate (= pristinae voluntatis) mutaverat Ci., fuit eodem ex studio vir eruditus Ci. istega poklica, unus ex filiis, proximi ex Belgis, nonnulli ex suis C., quod ex aliis ei maximam fidem habebat C., pars ex Rheno C. Renov rokav, Fulginius ex primo hastato legionis XIV C., has altitudo puppium ex barbaris navibus (= barbarorum navium) superabat C., cortex ex arboribus (= arborum) C., ex ephoris quidam N., neque quisquam ex sua stirpe N., aliquid ex hac indole Cu., e provinciis Hispaniae praerat Cluvius Rufus T.; prim.: e quibus partim … partim … Ci.

    3.
    a) snov, iz katere je kaj pripravljeno, narejeno, iz, od, ob (z lokativom): resinam ex melle Aegyptiam vorato Pl., ex iure hesterno panem atrum vorent Ter., fenestrae e viminibus factae Varr., (Ennius) constitutus ex marmore Ci., pocula ex auro, vas vinarium ex una gemma pergrandi Ci., Hercules egregie factus ex aere Ci., glandes ex argilla Ci. kroglice iz bele gline, glinaste kroglice, scuta ex cortice facta O., muri ex sacellis constabant N., ex auro crateram dicavit Cu., potiones ex absinthio dantur Cels., calx ex oleo subacta Vitr., taeda ex aceto cocta Plin.; o barvah, ki prehajajo druga v drugo: bacae e nigro rufae Plin. črno rdeče, pallens (pallidus) e viridi Plin. bledo zelen, zelenkast, (apes) ex aureolo variae Col. zlato pikaste; pesn.: hoc totum e Coa veste volumen erit Pr. bo govorila o koškem oblačilu; pren.: homo totus ex fraude factus Ci. ki ga je samo sleparstvo, homo ex animo constat et corpore Ci., natura animantis concreta ex pluribus naturis Ci., quae contineantur ex effectione et ex materia Ci., exercitus, qui coniunctus est ex duobus Ci.; včasih = po (za oznako vzorca [modela], po katerem je kaj narejeno): quae … sunt … imitatione ex aliquo expressa Ci., ex membris similitudine expressa Plin., hominis imaginem gypso e facie expressit Plin.
    b) (o imetju, iz katerega se zalagajo stroški za kaj), iz, od, ob: domum ex aerario aedificare Ci. z denarjem iz državne blagajne, quaestum facere ex viarum munitione Ci., ex praeda tripodem aureum Delphis ponere N. ali muros ex hostium praeda restituerat N. z denarjem iz plena … , largiri ex alieno L., vivere ex rapto O., Cu. ob ropu, quoniam is (quaestus) maior ex populo est Cels. ker se ga več dobi pri narodu.

    4. stanje, položaj, iz katerega kdo prihaja v drugega, iz: tranquillum facere ex irato Pl., ex exsule consul Ci., ex minima … re publica maximam … nobis reliquerunt Ci., sis ne ex pauperrimo dives factus Ci., ex maximo bello tantum otium conciliavit N., fierent iuvenes subito ex infantibus parvis Lucr., ex nitido fit rusticus H.; preg.: arcem facere ex cloaca Ci. = „iz komarja delati konja“, „iz muhe … slona“, pesn.: nymphas e navibus esse iusserat V.

    5. povod, vzrok, iz katerega kako dejanje izvira (pogosto v zvezi z zaimki), iz, po, zaradi, od, po (z lokativom), spričo, za: ex ea causa, ex ea re Ci. idr. iz tega vzroka, zaradi tega, ex eadem causa Ci., ex hoc Ci. zato, ex quo, qua ex re Ci. idr. zaradi česar, in zaradi tega, in od tod, mater ex aegritudine misera Ter., cum esset infirmus ex (po) gravi morbo Ci., Hannibal aeger oculis ex verna intemperie L., ex vulnere mori, ex vulneribus perire L. za rano, za ranami, civitas commota ex aere alieno L., Demetrius ex re publica clarus (sloveč po svojih zaslugah za državo), ex doctrina nobilis Ci., quarum ex disparibus motionibus magnum annum mathematici nominaverunt Ci., damnatus est … ex Sardinia Ci., ex commutatione rerum C., Liger ex nivibus creverat C. zaradi obilnega snega, in spem victoriae adductus ex opportunitate loci S., veritus ex anni tempore et inopia aquae, ne siti conficeretur exercitus S., ex vino vacillantes, hesterna ex potatione oscitantes Cu., sollicita ex regis fiducia Cu., ex nuntiis cunctabundus T. na (te) vesti, ex occasione Suet. ali ex omni occasione Plin. iun. ob (vsaki) priložnosti; redko brez glag.: ex hac clade atrox ira (sc. orta) L., timor ex imperatore, ex legato timor T., nulla in eo culpa ex principe T. ne da bi bil knez kaj zakrivil, contemptio ex barbaris T. (od) barbarov. O vzroku kakega poimenovanja: eius ex nomine Tenedos nominatur Ci. po njegovem imenu, (Romulus) urbem constituit, quam e suo nomine Romam iussit nominari Ci., cui postea Africano cognomen ex virtute fuit S., nomen ex vitio positum O., e quorum nominibus proximi Oceano Ingaevones … vocentur T., cui cognomen Superbo ex moribus datum Fl., Aeneas urbem ex nomine uxoris Lavinium condidit Iust. Pogosto o sprejetih sklepih (ukrepih) = po, v smislu, na podlagi: ex senatus consulto Ci., N., ex senatus sententia S., ex decreto, ex edicto Ci., ex consilii sententia N. na podlagi sklepa; tako tudi: ex lege Ci., ex legibus Ci., T., ex iure Ci., ex convento Ci., ali ex pacto N., ali ex foedere L. po dogovoru, po pogodbi, ex litteris Ci., C., S., Q., Suet., ali ex (e) more Ter., N., V. po navadi, po običaju, ex ordine V. po redu, po pravilu, ex re Ph., ex re et ex tempore Ci., ex comparatione L.

    6. stališče, zaradi katerega se kaj stori ali sodi, iz, z, po, v (prid), na (škodo), glede česa, na kaj, z ozirom na kaj: e (ex) mea, tua, sua, eius re moji, tvoji, svoji, njegovi stvari primerno, meni, tebi, sebi, njemu v korist Ci. idr., ex tua re non est, ut ego moriar Pl., non hercle ex re istius me instigasti Ter., e re publica Ci., L., Suet. državi v prid, magistratum gessit e re publica N., ex sententia C. po volji, pogodu, mea ex sententia Ci. meni po volji, minus ex sententia N. ne po volji, magis ex sua, quam ex populi Romani voluntate Ci., ex animi mei sensu Ci., ex usu esse Pl., Ter., Ci., C., ali ex utilitate esse T., Plin. iun. koristiti, v korist biti, ex eius, ex nullius iniuria L. njemu, nikomur na škodo, ex societatis ratione Ci. z ozirom na družbo, e nostra dignitate Ci. glede na … , ex animo Ci. iz (vsega) srca, odkritosrčno, miser ex animo fit Pl. in zares, scripsit Tiberio ex memoria prioris fortunae T.

    7. v adverbialnih izrazih, v katerih je prvotni pomen predloga najbolj oslabel, npr.: ex parte Ci. ep., C., L. deloma, aliqua ex parte Ci., ali quadam ex parte C. le deloma, le nekoliko, magna ex parte Ci. velik del, ex maxima parte Ci. večinoma, ex adverso, e contrario Ci. nasprotno, ex industria Ci. namenoma, nalašč, ex inopinato Ci. = ex improviso C. = ex insperato O. nepričakovano, nenadoma, e memoria Ci. na pamet, e natura Ci. naravno, ex professo Ci. izrečno, e regione Ci. nasproti, e vestigio C. takoj, ex fuga C., S., L. na begu, ex itinere Ci. ep., S., L., spotoma, ex itinere aggredi hostem C. med pohodom, ex vero S. zares, res, ex integro Plin. iun. idr. znova, ex abundanti Q. ali ex affluenti T. v izobilju, ex continenti Iust. takoj, nemudoma; pesn.: ex facili O. zlahka.

    III. časovno

    1. od, od … sem, iz: bonus volo iam ex hoc die esse Pl., ex quo (sc. tempore) leges moresque constituti (sunt) Ci. odkar, ut ex hoc die superiores solis defectiones reputatae sint Ci., me ex Kalendis Ianuariis ad hanc horam invigilasse rei publicae Ci., ex adulescentia Ci. ep. od mladih let (nog), ex illo (sc. tempore) V. iz onega časa, ex longo V. od zdavnaj, dolgo, ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V., motum ex Metello consule civicum … tractas H., hic tertius December est, ex quo destiti … furere H. ali sextus mensis est, ex quo Roxane praegnans est Cu. ali sextus decimus dies agitur … , ex quo … Caesar adscitus sum T. odkar; korelativno: ex illo ex quo V. od tedaj odkar, ex eo die quo Ci., C. od tega dne ko; tudi (a redko) o prihodnosti: hunc iudicem ex Kalendis Ianuariis non habebimus Ci.

    2. po, prècej po, takoj po: ex consulatu Ci., L., Vell., ex praetura Ci., C., ex dictatura L., ex eo magistratu Vell., ex Asia T. po upravljanju province Azije, vilitas annonae ex summa caritate secuta est Ci., requiescere ex forensi strepitu Ci., animus ex multis miseriis requievit S., ex labore se reficere C. po delu, od dela, ex ira tum corda residunt V., ex imbri serena prospicere V. po dežju sonce, otium ex labore, copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque varie movebant L., ex longa fame Cu. po dolgem stradanju, statim e somno lavantur T.; aliam rem ex alia cogitare Ter. ali aliud ex alio Ter., Ci., L. idr. drugo za drugim, alias ex aliis fingendo moras Ci., causae aliae ex aliis aptae Ci., diem ex die Ci. dan za dnem, dan na dan, diem ex die ducere Aedui C. V pozni lat. izraža, da je kdo kaj bil v preteklosti, v sl. = bivši, nekdanji: ex consule Eutr. idr. bivši konzul, ex advocato Aug., ex corniculario, ex comitibus Cod. Th., ex comite largitionum Amm.; redkeje za označbo (življenjske) dobe: ex adulto iamque maturus Amm.

    3. v pozni lat. v zvezi s časovnimi adv.: ex nunc Amm. doslej; tudi: ex post delicto, ex post facto Icti.

    Opomba: Predlog je redko zapostavljen svojemu sklonu: de nigris, sed variis ex, terris ex omnia surgunt, quibus e sumus uniter apti Lucr., ipsis ex vincula sertis V.
  • exiler [ɛgzile] verbe transitif izgnati, pregnati (iz domovine); oddaljiti, pregnati iz kakega kraja

    s'exiler prostovoljno zapustiti domovino, iti v izgnanstvo; familier naseliti se daleč od domovine
    il veut s'exiler en Australie hoče zapustiti domovino in se naseliti v Avstraliji
    exiler un condamné politique izgnati političnega obsojenca
  • falloir*, (s'en) manjkati

    il s'en faut de peu, de beaucoup malo, mnogo manjka
    il s'en faut, tant s'en faut! še daleč ne! ravno nasprotno!
    il n'est pas bête, tant s'en faut ni neumen, nasprotno!
    peu s'en faut skoraj
    peu s'en est fallu que les deux voitures ne se tamponnent malo je manjkalo, da avtomobila nista trčila
    il s'en est fallu de l'épaisseur d'un cheveu za las je manjkalo
  • far1 [fa:] pridevnik
    oddaljen, daljnji
    figurativno sanjav

    a far cry velika razlika; daleč
    far bank nasprotni breg
    Far East Daljnji Vzhod
    in the far corner v nasprotnem kotu
    on the far side na drugi strani
  • far3 [fa:] samostalnik
    daljava; visoka stopnja

    by far the best daleč najboljši
    from far od daleč
  • father1 [fá:ðə] samostalnik
    oče; prednik; pater, duhovnik; starešina; utemeljitelj; senator

    fathers predniki, mestni očetje
    adoptive father očim, krušni oče
    to be gathered to one's fathers zapustiti ta svet, umreti
    Father of lies vrag, hudič
    like father like son jabolko ne pade daleč od drevesa
    the wish is father to the thought kar želimo, da bi bilo res, najraje verjamemo
    from father to son iz roda v rod
    Father Christmas dedek Mraz
    Father of Waters reka Mississippi
  • ferentārius -iī, m (ferīre)

    1. strelec, kopjanik; kolekt.: sed eo quoque inrupere ferentarius gravisque miles T.; pl. ferentarii navadno raztreseni strelci; lahko oborožene pehotne čete so stale na krilih vojske ter imele nalogo začenjati boj: Ca., P. F., postquam eo ventum est, unde a ferentariis proelium committi posset S.; šalj. = hiter pomočnik v sili: nam illum tibi ferentárium esse amicum inventum intellego Pl.

    2. equites ferentāriī kopjaniki na konjih, lahko oborožena konjeniška četa, ki je od daleč metala kopja: Varr.
  • Ferne, die, (-, -n),

    1. daljava; in der Ferne v daljavi/daljavah; aus der Ferne iz daljave, od daleč

    2. (Zukunft) daljna prihodnost, (Vergangenheit) daljna/davna preteklost