Franja

gain¹ [gein]

1. prehodni glagol
dobiti, zaslužiti; pridobiti, zmagati, zavzeti, doseči

2. neprehodni glagol
izboljšati se, pridobivati pri vrednosti; (ura) prehitevati

to gain the day zmagati
to gain one's end doseči cilj
to gain one's feet pobrisati jo
to gain s.o.'s ear biti uslišan
to gain the upper hand zmagati
to gain strength okrepiti, ojačiti se
to gain by force izsiliti

galoppata f

1. galopiranje, dirjanje; dir

2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku

3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo

game⁴ [geim] samostalnik
divjačina; lov; plen

big game velika divjačina; sleng težko dosegljiv cilj
to fly at a higher game imeti višje cilje

gerichtet usmerjen; nicht gerichtet neusmerjen; Elektrizität smerni; nicht gerichtet nesmerni; figurativ Vorwürfe usw.: naperjen; gerichtet sein auf imeti za cilj

giungere^*

A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
giungere al traguardo priti na cilj
giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
giungere nuovo prvič slišati
giungere all'orecchio pren. priti na uho
giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti

B) v. tr. skleniti, sklepati:
giungere le mani skleniti roke

giustificare

A) v. tr. (pres. giustifico) opravičiti, utemeljiti, upravičiti:
giustificare un'assenza opravičiti odsotnost
giustificare le spese utemeljiti izdatke
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva

B) ➞ giustificarsi v. rifl. (pres. mi giustifico) opravičiti se, opravičiti svoja dejanja

gláven principal, main, chief; cardinal; primary; master; anatomija cephalic

v glávnem chiefly, mainly, on the whole, in the main
glávni artikel principal article
glávna blagajna main cash desk (ali box office, checkout)
glávna cesta trunk (ali main) road
glávna čednost cardinal virtue
glávni delničar principal shareholder
glávni cilj primary target
glávni dobitek (v loteriji) first prize, the big prize
glávni dogodek main event
glávni del main part; body
glávni dedič chief heir, pravo residuary legatee
glávni film feature film, (filmskega programa) main feature
glávni igralec gledališče leading man, (igralka) leading lady; lead; star
glávni jambor mainmast
glávna jed main course
glávna hrana staple diet, chief food, staple food
glávni izdatki principal expenditure (ali outlay), major expenses pl
glávna knjižnica main library
glávni knjižničar chief librarian
glávna knjiga trgovina ledger
zaključiti glávno knjigo to balance the ledger
glávni kolodvor, glávna postaja (železniška) central station, main station, (končna) terminus, ZDA terminal; main railroad station
glávni jašek main shaft
glávna naloga main (ali chief) task
glávni napad main attack; main effort
glávno mesto capital, metropolis
glávna napaka chief fault; main defect
glávna krivda principal fault
glávna obrambna črta main defence line, main fighting line, main line of resistance (krajšava: MLR)
glávni oltar high altar
glávna os main axis
glávni oddelek main department
glávni namen main object, chief purpose
glávna misel main (ali principal) idea
glávni krivec pravo major (ali chief) offender; principal
glávna oseba principal person, head, gledališče (roman) hero, chief character, protagonist; pogovorno leading light, kingpin
glávno oporišče main base
glávna paluba main deck
glávna poteza (značaja itd.) chief trait, principal feature
glávni poklic (zaposlitev) chief occupation
glávni pojem, glávna ideja main idea (ali principal notion)
glávna potreba chief requirement
glávna prometna cesta (ulica) principal thoroughfare, highway, ZDA thruway
gláven priča principal witness
glávna proga main line, (železniška) main line, ZDA trunk line
glávni pomen chief importance
glávni pogoj principal condition, principal requirement
glávna pozornost main attention
usmeriti glávno pozornost na to direct one's special attention to
glávni plinovod gas main
glávno poslopje main building
glávno pravilo first principle, fundamental principle
glávna pomanjkljívost chief defect
glávna postavka main item
glávni poštni urad General (ali Main) Post Office
glávni razlog principal reason, (motiv) primary motive
glávna reka main stream
glávna sezona high season
glávna skušnja gledališče dress (ali full ali general) rehearsal
glávni sovražnik chief enemy
glávna sestavina (sestavni del) chief constituent, principal ingredient
glávni stavek gramatika main (ali principal) clause
glávna stvar chief matter; main thing, most important thing
to je glávna stvar that's all that matters
glávna razlika main difference
glávna razprava pravo (main) trial; hearing
glávna stroka speciality; main line, (v šoli) VB main subject, ZDA major
izbrati zgodovino kot glávno stroko (predmet) VB to take history as one's main subject, ZDA to major in history
glávni šlager (zvočnega filma itd.) themesong
glávni števnik cardinal number
glávno tržišče principal market
glávni urednik chief editor
glávni vzrok chief cause, principal reason
glávni vod (telefonski) trunk line
glávni vir chief source
glávni vir dohodkov principal source of revenue
glávni ugovor chief objection
glávni vhod main entrance
glávna vrata main door
glávna varovalka (elektrika) main fuse, main cutout
glávna težava main difficulty
glávna (mestna) ulica high street, ZDA main street; main road; arterial road, high road
glávni električni vod the mains pl, (plinski, vodovodni itd.) gas main, water main
glávni vidik main aspect
glávno vprašanje chief (ali main) question
glávno železniško vozlišče main junction
glávna vsebina principal contents pl; substance; summary
glávna vloga gledališče leading role, lead, star role; leading part (ali character), (ženska) female lead
igralec v glávni vlogi star, ZDA (tudi) headliner
igrati glávno vlogo to star, (manj važno) ZDA to feature
kdo igra glávno vlogo gledališče who is playing the lead?
v glavni glávni nastopa g. X the show stars Mr. X, Mr. X is appearing in the lead (ali in the main role)
glávni igralec leading actor, star (performer)
glávna zahteva prime (ali chief) requisite, primary requirement
glávno žarišče principal focus

glavn|i¹ (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)

globalen pridevnik
1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globálisCilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

3. (celostni) ▸ globális, átfogóPsihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.

gòniti gȍnīm
I.
1. preganjati, zasledovati: goniti zeca, neprijatelja
2. izganjati: goniti zle duhove
3. gnati, poganjati: goniti stoku; goniti stroj, mašinu
4. priganjati: otac ga goni da uči; goni je noću da radi; nije mi ugodno hodati po toj vrućini, ali posao me goni
5. siliti, nagovarjati: čežnja za svojima gonila ga je da se vrati u zemlju
6. siliti, tiščati: dim od cigarete gonio je nepušače na kašalj; on oseti da ga goni na mokrenje
7. nesti: revolver daleko goni
8. dial. opravljati: goniti neki zanat
9. goniti vjetar kapom delati nekaj nesmiselnega; goniti lisicu, a istjerati vuka zasledujoč določen cilj priti do presenetljivega rezultata; tvrdoglavo goniti svoje trmasto goniti svojo; goniti šalu uganjati burko
II. goniti se
1. preganjati se, zasledovati se: poslije bitke neprijatelj se goni po bitki moramo sovražnika preganjati, zasledovati
2. prepirati se: naši cari zakon pogaziše, počeše se krvnički goniti
3. goniti se, pojati se: kad se mačke gone; krave se gone ili vode
4. pravdati se: goniti se po sudu; naši stari nisu se za svaku sitnicu gonili

gora mišic frazem
(zelo mišičast človek) ▸ izomkolosszus
Iz gore mišic je postal igralec, ki je s talentom in samoironijo dosegel svoj cilj. ▸ Az izomkolosszusból a céljait tehetséggel és öniróniával elérő játékos lett.

grade¹ [greid] samostalnik
stopnja; vrsta; ocena; žival, ki ima enega roditelja čiste rase; nagnjenost, pobočje, strmina
ameriško razred
množina osnovna šola

at grade with na isti stopnji s
up to the grade standardne kakovosti
ameriško grade school osnovna šola
ameriško, sleng grade grabber stremuh
ameriško grade crossing, crossing at grade križišče ceste in železnice v isti višini
ameriško grade teacher učitelj(ica) osnovne šole
to make the grade doseči svoj cilj
to be on the down-grade propadati
to be on the up-grade napredovati, dvigati se

haereō -ēre, haesī, haesum (haereō iz haeseō)

I.

1. viseti, držati se česa, prije(ma)ti se česa, (ob)tičati, trdno stati, (ob)sedeti, sloneti, lepéti: frondes male haerentes O. tresoče se listje, haeserunt radice (s korenino) pedes O., quod haeret apte H. kar se trdno drži skupaj, terra radicibus suis (s svojimi koreninami) haereat Ci., si … hic terminus haeret V. če … ta meja (cilj) trdno stoji, če je … trdno določen(a), — nespremenljiv(a), nec enim est, quod existimes septem sola discurrere, cetera haerere Sen. ph. (o zvezdah), haeret amica manus Stat., (= in ancipiti pietas constituta, quid potius faceret, ignorabat), haerentibus membris (sc. metu) T. Kje? na —, ob —, pri —, v čem?
a) z abl.: flamma postibus haesit V. ali ferrum ossibus haesit O. je obtičalo, genua amplexus genibusque volutans haerebat V., haerent parietibus scalae V. so prislonjene na … , haeret pede pes V. noga se drži noge, navis haeret litore V., h. equo H. ali asello O. trdno sedeti na … , amplexibus alicuius O. koga trdno objetega držati, collo ducis O., osculo L. ob ustih viseti, duabus haerentes hastis L., os devoratum fauce cum haereret lupi Ph., haerent viscera curribus Val. Fl., ratis vadis immobilis haesit Sil.
b) z loc.: haeret humi cornus Sil., specus haeret humi Sil. leži.
c) s praep. a) z in z abl.: pugnus in mālā haereat Ter., tela in tuis pulmonibus et visceribus haerebant Ci., h. in equo Ci. (prim. zgoraj h. equo), quae (tela) cum in … scuto haesissent L., male in pede calceus haeret H. mahedra, cuspis in tergis visa est haerere O., in patris cervice haerens O. ki visi ob očetovem vratu = ki objema očeta, h. in gremio Iasonis O., haerens in pectore coniunx Val. Fl., classis in vado haerebat Cu. je bilo obtičalo, h. in vestigio Cu. ne ganiti se z mesta, h. in complexu alicuius Q. (prim. zgoraj h. amplexibus alicuius); pren.: h. in visceribus Graeciae L., malum haeret visceribus civitatis L., malum haeret in medullis populi Ci., infixus haeret animo dolor Ci., nec haerere in animis sollicitudinem oportet Ci., quae (memoria) … in omnium gentium sermonibus ac mentibus semper haerebit Ci. bo ostal, se bo ohranil, quippe cui in animo haeserat (z ACI) S. ker je bil trdno prepričan. b) z drugimi praep.: linguae ad radices haeret stomachus Ci., haeret ad ora ducis Val. Fl., intra vaginam gladius haeret Q.
c) z dat.: gubernaculum … , cui datus haerebam custos V., qua levis haeserat alae … sagitta O., haerens tabulae Hier. (o brodolomcu).

2. metaf.
a) kje neprestano (trdno) tičati, — sedeti, — ležati, — stati, — biti, — prebivati, — muditi se: hic haereo Ci., foliis sub omnibus haerent (Somnia) V., ne scopulis haererem semper in isdem O., fontibus et fluviis haerent O., h. circa muros urbis, in obsidione castelli Cu., rupibus, Caudinis faucibus Sil.
b) viseti na kom kakor klop, prijeti se —, držati se koga kakor klop, obešati se na koga, ne ganiti se od njega, vztrajati pri; z dat., abl., s praep., pa tudi abs.: Antores haeserat Euandro V., Venus et illi semper haerens puer H. njen neločljivi deček spremljevalec, potest hoc homini huic haerere peccatum? Ci., haeret imago menti O. stoji pred dušo, haeremus cuncti superis Lucan., haeret ager Mario Mart. ostane Mariju, rursus … haesurum portis Poenum Sil. zopet se bo … približal, obtinenti Africam comes haeserat Plin. iun., h. lateri alicuius Plin. iun., Iust., Amm., h. apud aliquam (meretricem) Pl., comes haeret Mart.; v sovražnem smislu h. in tergo, in tergis ali samo tergis alicuius obešati se komu na vrat, viseti mu na glavi: haerens in tergo Romanus L., in tergis … fugientium haesurus Cu., in tergis nostris Scythae haerebunt Cu., se cum exercitu tergis eorum haesurum T.
c) (le) privesek —, zadnji biti, privesiti se: ne in turba quidem haerere plebeium quemquam L., conviva nec ultimus haesi Mart.
č) v (pri) čem ostati, — vztrajati, od česa ne odnehati, — ne odtrgati se, ne (i)znebiti se česa, ne odkrižati se —: in amorem haerere apud … fidicinam Pl., h. in iure ac praetorum tribunalibus Ci., in eadem sententia Ci., in causa semper Ci., aut ducunt lanas … aut haerent telae O. ali se pa pri statvah mude, h. circa libidines Suet.; pren.: h. in oculis Ci. vedno pred očmi biti, in vultu patris O. oči upirati v očetov obraz (v očeta), patriis in vultibus haerens O., in virgine haeret O. devica ga mika, nase veže, visae cupidine virginis haeret O. dolgo in željno gleda devico.

II.

1. obstati, zastati, obtičati: adspectu territus haesit continuitque gradum V., vox faucibus haesit V., lingua haeret metu Ter., ter tecum conata loqui ter inutilis haesit lingua O.; preg.: in luto h. Pl. v blatu tičati = v zadregi biti, sed aqua haeret, ut aiunt Ci. ali in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. (gl. rekla pod geslom aqua), haeret in salebra Ci. (gl. salebra); pren.: haesit in illis poenis, quas … Ci. obtičal je v oni kazni = zadela ga je ona kazen, repetundarum criminibus haerebant T. bili so zapleteni v …

2. metaf.
a) zastati = zadržan —, oviran biti, (pre)nehati: res haeret Pl., haeret hoc negotium Pl., fama adulescentis haesit ad eas metas Ci., Hectoris manu victoria Graiûm haesit V., amor haesit O.
b) v zadregi biti, ne znati si pomagati, pomišljati se, omahovati: haererem … , nisi tu me expedisses Ci., haerere homo, versari, rubere Ci., h. in nominibus Ci. imen ne moči uganiti, haerebat nebulo; quo se verteret, non habebat Ci., inter hanc et illam haereo O., haerere primo, deinde pavescere T., merito haesisti (= dubitasti) Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: haereo, quid faciam Ter., haeret, an haec sit O.

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

impōnō (inpōnō) -ere -posuī -positum.

I.

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi v: imposita gremio fronte O., nati membra impone sepulcro O., imp. pedem in navem Pl. Na vprašanje kje? coloniam in agro Samnitium imp. L., praesidium Abydi, Medione imp. L., praesidium arci imp. Cu. posaditi (postaviti) v …

2. occ. (moštvo in stvari) v (na) ladje spraviti, vkrcati: per istos quae volebat clam imponenda, occulte exportanda curabat Ci., expediti navem conscenderunt, quo maior numerus militum posset imponi C., Crassus exercitum Brundisii imposuit Ci. Kam? legiones (aeris pondus) in naves imponere Ci.; pesn.: imposita est Philomela carinae O.

3. metaf. (v kak položaj) spraviti, potegniti, pahniti v kaj: cuius amicitia me paulatim in hanc perditam causam imposuit Cael. in Ci. ep., aliquem periculo imp. Petr. —

II.

1. postaviti, položiti, posaditi, nadeti na kaj: molemque et montes insuper altos imposuit V.; z dat. personae: mortuo coronam Ci., Caesari diadema Ci.; od tod tudi: iuvenes rogis i. V., pontes paludibus i. T. položiti čez, cibos mensis i. O., dona aris V. (toda: libum Iano imp. O. = žrtvovati); podobno v zdravilstvu: i. fibulas (vulneri) Cels., i. spongiam, medicamentum vulneri Cels tako tudi pass.: vulneribus (ali in vulnera) imponi Plin.; v živinoreji: admissarium ali marem equae imp. Col. kobilo k žrebcu pripustiti (pripuščati); pren.: operi fastigium i. Ci. Sicer s praep. (kam?): mortuum in rogum Ci., dextram in caput L., aliquem in plaustrum L.; prim. pedem super cervicem Cu.; a tudi in z abl.: in capite aliquid imp. Ci.

2. occ. (osebe v kak namen) postaviti (postavljati), nastaviti (nastavljati): si emimus, quem vilicum imponamus? Ci., si ipse servire poterat, nobis dominum cur imponebat? Ci., consulem populo Ci., custodem in hortis N., regem imp. Macedoniae L. nad Makedonijo, eum legionibus T.

3. (breme, opravilo, odpravnino, dajatev idr.) naložiti (nalagati), naprtiti; v pravem pomenu: clitellas bovi imp. Ci.; potem pren.: gentibus iugum imp. Cu., alicui onera i. Cu., ferre onus impositum O., tantum oneris plebi imponebatur Ci., multa sunt huic ordini imposita munera Ci., agris novum vectigal imp. Ci., alicui portorium, decumas, laborem, negotium imp. Ci., stipendium Ci., Cu., tributum C., ea lex privatis hominibus imposita est per latrocinium Ci., alicui cognitoris personam Ci. (vlogo = krinko), eius partes Rosciis imp. Ci., belli invidiam consuli imp. S.; alicui impositum est z inf.: V.

4. komu kako laž natvesti (tveziti), naplahtati koga, preplahtati, prevarati, preslepiti koga: Catoni egregie imposuit Milo noster Ci., simulata deditione praefectis Antigoni imposuit N. —

III.

1. priložiti, pritakniti, pristaviti, nastaviti (k čemu ali ob kaj): claves portis imp. L.; pren.: frenos imp. animo L., licentiae Cu. nadeti; pogosto z manus: manum imp. calathis O.; od tod pren.: rei alicui extremam (supremam O.) manum imp. V. dodelati, dovrševati; od tod occ.: finem orationi imp. L., Cu. (do)končati, modum rei imp. L. dati pravo mero (smer, cilj).

2. metaf.
a) (ime) pridejati, pristaviti, dati, nade(va)ti: honesta nomina turpissimis rebus imp. Ci.; z acc.: filio … Philippum nomen imposuerat Ci.; z gen.: direptioni cellae nomen imp. Ci.
b) (zlo) prizade(ja)ti, povzročiti komu kaj hudega, nagoditi, zade(va)ti, nahuditi komu: mihi impone istam vim Ci., felicitati rerum eius labem imp. Cu., quibus tu privatim iniurias imposuisti Ci., accipienda plaga illi, qui imposuit Ci.

Opomba: Star. obl.: pf. imposīvit Cat., Pl., inf. pf. imposisse Pl., sinkop. pt. pf. im-(in-)-postus 3 V., Lucr., Stat., Val. Fl.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

jump¹ [džʌmp] samostalnik
skok, preskok, skok s padalom; skok (cen itd.); nagel prehod na daljinsko snemanje (film); zdrzljaj; udarec nazaj (strelno orožje)
ameriško, pogovorno prednost, uspešen začetek

sleng the jumps delirium tremens
jump area padalčev doskočni cilj
šport high jump skok v višino
šport broad (ali long) jump skok v daljino
šport obstacle jump terenski skok (pri smučanju)
šport oblique jump prečni skok (pri smučanju)
šport pole jump skok s palico
šport jump ball met žoge med dva igralca (sodnik pri košarki)
ameriško, sleng (always) on the jump (vedno) v naglici, v razburjenju
to keep s.o. on the jump imeti koga na vajetih
to give s.o. a jump prestrašiti koga (da se zdrzne, poskoči)
to make (ali take) a jump skočiti
figurativno by jumps skokovito
to take the jump preskočiti oviro
jump in production hiter porast produkcije
to get the jump on s.o. imeti prednost pred kom, prehiteti koga
not by a long jump še zdaleč ne
ameriško from the jump od začetka

koalicija samostalnik
1. (zveza političnih strank) ▸ koalícióMandat bo dobil tisti, ki bo relativni zmagovalec volitev in mu bo uspelo sestaviti novo koalicijo. ▸ A mandátumot az nyeri meg, aki megszerzi a relatív többséget, és sikerül neki új koalíciót alkotnia.
2. (vojaško zavezništvo držav) ▸ koalícióNajbolj ogrožene države so se združile v protiteroristično koalicijo, ki so se ji pridružile skoraj vse države na svetu. ▸ A leginkább veszélyeztetett országok összefogtak egy terrorizmusellenes koalícióban, amelyhez a világ szinte minden országa csatlakozott.Zavezniška koalicija je med zalivsko vojno pod poveljstvom Američanov bombardirala Bagdad 43 dni. ▸ Az Öböl-háború idején az amerikaiak vezette szövetséges koalíció 43 napon keresztül bombázta Bagdadot.
3. (o povezovanju zaradi skupnega cilja) ▸ koalícióCilj lokalne razvojne koalicije je pospeševanje malega gospodarstva. ▸ A helyi fejlesztési koalíció célja a kisvállalkozások támogatása.Zagrozi ji, da bo ustanovil koalicijo pridelovalcev proti izvoznikom, ki posestnike že od nekdaj izkoriščajo. ▸ Azzal fenyegetőzik, hogy a termelők koalíciót alapítanak az exportőrök ellen, akik mindig is kizsákmányolták őket.Do osnutka zakona o inšpekciji dela so kritični tudi v koaliciji društev in sindikatov, ki zastopa prekarne delavce. ▸ A bizonytalan foglalkoztatási helyzetű munkavállalókat képviselő szövetségek és szakszervezetek koalíciója szintén kritikusan viszonyul a munkaügyi felügyeletről szóló törvénytervezethez.

končn|i [ô] (-a, -o) End- (montaža die Endmontage, odločitev die Endentscheidung, rima der Endreim, stopnja die Endstufe, vsota die Endsumme, zmaga der Endsieg, soglasnik der Endkonsonant, rastlinstvo, botanika brst die Endknospe, cilj das Endziel, efekt der Endeffekt, živalstvo, zoologija gostitelj der Endwirt, prevzem die Endabnahme, rezultat das Endresultat, šport der Endstand, das Endergebnis, sklep der [Endbeschluß] Endbeschluss, smoter der Endzweck, samoglasnik der Endvokal, stanje der Endzustand); [Schluß] Schluss- (določba die [Schlußbestimmung] Schlussbestimmung, faza die [Schlußphase] Schlussphase, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, krojenje tehnika die [Schlußausformung] Schlussausformung); Fertig- ( tehnikapihanje das Fertigblasen)
končna cena der Konsumentenpreis
končni obračun die Endabrechnung, [Schlußrechnung] Schlussrechnung
končni izdelek das Fertigfabrikat, die Fertigware, das Fertigerzeugnis, das Enderzeugnis
končni izbor die engere Wahl

let² [è] moški spol (-a …) (polet) letalstvo der Flug, -flug (brezplačni Freiflug, čarterski Charterflug, daljinski Langstreckenflug, drsni Gleitflug, ekshibicijski Schauflug, opazovalni Beobachtungsflug, krivinski Kurvenflug, brez vmesnih postankov Direktflug, mimo česa Vorbeiflug, na cilj Zielflug, na domači progi Inlandflug, nad sovražnikovim ozemljem vojska Feindflug, na kratki razdalji Kurzstreckenflug, v formaciji Verbandsflug, v zapregi Schleppflug, linijski Linienflug, naprej Weiterflug, nadzvočni Überschallflug, nizki Tiefflug, do cilja in nazaj Hin- und Rückflug, v lepem/slabem vremenu Schönwetterflug/Schlechtwetterflug, posebni Sonderflug, poskusni Probeflug, slepi Blindflug, Instrumentenflug, strmoglavi Sturzflug, višinski Höhenflug, vizualni Sichtflug)
sposoben za let lufttüchtig
v letu im Flug
letalo v nizkem letu der Tiefflieger
polnjenje rezervoarjev v letu Lufttanken