-
haben (hatte, gehabt) imeti; haben zu morati; zu haben sein eine Sache: biti na voljo/razpolago, lahko dobim/dobiš itd. (es ist zu haben to lahko dobiš) ; ein Mensch: biti pripravljen (dafür bin ich immer zu haben za to sem zmeraj pripravljen, dafür bin ich nicht zu haben za to me ne boste dobili); sich haben afektirano se vesti, braniti se (kot kmečka nevesta); es hat sich/damit hat es sich to je vse; es mit etwas haben izživljati se z; es eilig haben muditi se (X hat es eilig Xu se mudi) ; das werden wir bald haben to bo kmalu urejeno; haben gut + Infinitiv : du hast gut fragen/sagen ... tebi je lahko spraševati/govoriti ...; du hast gut lachen ti se lahko smeješ
-
Hand, die, (-, Hände)
I. Hand roka; (Handfläche) dlan, hohle Hand prgišče; (Handschrift) rokopis, pisava; offentliche Hand javna lastnina, javni sektor; private Hand privatna lastnina, privatni sektor; tote Hand mrtva roka, cerkvena lastnina, cerkev; beim Kartenspiel: karte (v roki) (volle Hand polna roka) ; eine Hand voll prgišče, figurativ peščica Hand in Hand z roko v roki, držeč se za roke; Hand in Hand arbeiten sodelovati; Hand in Hand gehen iti z roko v roki, figurativ biti povezan linker/rechter Hand levo/desno; leichter Hand zlahka; Hand aufs Herz roko na srce; die Hand geben/reichen/schütteln podati/dati roko, rokovati se z; die Hand ins Feuer legen dati roko v ogenj; keine Hand rühren ne migniti niti s prstom; seine Hand im Spiel haben imeti prste zraven; die Hand auf etwas geben trdno obljubiti (kaj); Hand ans Werk legen začeti z delom; Hand an sich legen narediti samomor; Hand anlegen priskočiti na pomoč, pomagati; freie Hand (haben imeti, lassen (jemandem) pustiti (komu) ) proste roke; Hand und Fuß haben imeti rep in glavo (weder Hand noch Fuß ne repa ne glave) ; eine Hand wäscht die andere roka roko umije
an: an der Hand führen peljati, voditi za roko; an der Hand nehmen prijeti za roko; an Hand von s pomočjo (➞ anhand von) ; an die gehen iti na roko, pomagati (komu)
auf: auf der Hand liegen biti na dlani
aus: aus der Hand essen jemandem jesti (komu) iz roke; aus der hohlen Hand iz prgišča; aus der Hand in den Mund iz rok v usta; aus erster Hand iz prve roke; aus der Hand schlagen izbiti (iz rok)
bei: bei der Hand pri roki; rasch bei der Hand sein mit Ausreden, Antworten: imeti vedno pri roki
hinter: hinter vorgehaltener Hand zaupno, neuradno
in: in der Hand v roki, v rokah; sich in der Hand haben obvladati se
mit: mit der Hand z roko, ročno; mit der Hand im Sack (erwischen zasačiti) na delu
über: über die Hand weg pod roko
um: um die Hand anhalten historische Bedeutung, Geschichte zaprositi za roko
unter: unter der Hand pod roko
von: von Hand ročno; von langer Hand dolgoročno; že zelo dolgo; von Hand zu Hand iz rok v roke; von der Hand gehen eine Arbeit: iti (dobro) od rok; von der Hand weisen zavrniti, zavračati; es ist nicht von der Hand zu weisen ni nemogoče, lahko bi ..., ni mogoče izključiti; von der Hand in den Mund leben živeti iz rok v usta
zu/zur: zur Hand v roko; zur ungeteilten Hand Recht nerazdelno
II. Hände, pl , Hand weg! roke proč!; volle Hand/die Hand voll polne roke; alle Hand voll zu tun polne roke (dela); saubere Hand čiste roke (haben biti čistih rok) ; gebundene Hand zvezane roke, die Hand sind jemandem gebunden ima zvezane roke; die Hand auflegen polagati roke; die Hand ringen viti roke; die Hand falten skleniti roke; die Hand in den Schoß legen prekrižati roke; die Hand in Unschuld waschen umiti/umivati si roke; die Hand von etwas lassen pustiti kaj pri miru; sich die Hand reichen podati si roke
auf: auf den Händen (tragen) na rokah (nositi)
in: in die Hand v roke; in die Hand fallen pasti v roke/kremplje; in die Hand bekommen dobiti v roke/kremplje; in die Hand arbeiten pomagati (komu), delati (komu) na roko; in die Hand legen jemandem eine Entscheidung: prepustiti; jemandem etwas in die Hand spielen narediti, da dobi v roke, spraviti v roke
mit: mit leeren Händen praznih rok; mit beiden Händen z obema rokama; mit offenen Händen odprtih rok; sich mit Händen und Füßen wehren braniti se z na vse kriplje/z vsemi štirimi; sich mit Händen und Füßen gegen etwas sträuben upirati se (čemu) z vsemi štirimi
unter: unter den Händen v rokah (haben imeti, sterben umreti)
zu: zu Händen v roke
-
Haut, die, (-, Häute) koža (Flughaut) mrena, (Gehirnhaut, Rückenmarkshaut) ovojnica, opna, mrena, Pflanzenkunde povrhnjica; Mantel: plastično ogrinjalo; Technik skorja; auf der Milch: kožica; faule Haut lenuh; ehrliche Haut poštenjak; Haut und Knochen kost in koža; auf der bloßen Haut na goli koži; auf eigener Haut na lastni koži; mit Haut und Haar s kožo in kostmi; jemandem an die Haut gehen neposredno zadevati koga; auf der faulen Haut liegen/sich auf die faule Haut legen lenariti; aus der Haut fahren skočiti iz kože; bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt do kože moker; in (seiner) Haut stecken biti v (njegovi) koži; in keiner guten Haut stecken ne biti v dobri koži; unter die Haut gehen iti do živega; sich seiner Haut wehren braniti svojo kožo; seine Haut dransetzen/aufs Spiel setzen riskirati kožo; eine dicke Haut haben imeti debelo kožo; jemandem die Haut abziehen/über die Ohren ziehen odreti (koga) (na meh)
-
Hermīnius 3 Hermínij(ev), ime rim. rodu iz Etrurije, poseb.
1. T. Herminius Aquilīnus Tit Herminij Akvilin, ki je Horaciju Koklesu pomagal braniti tiberski most in se je tudi še pozneje proslavil v boju s Porseno. L. 506 konzul; l. 496 se je kot legat v bitki ob jezeru Regilu junaško bojeval proti Latinom, ubil njihovega vojskovodjo Mamilija, a potem tudi sam v boju padel: L.
2. Lar Herminius Lar Herminij, konzul l. 448: L.
3. nek rim. vojak: Sil.
-
integrità f
1. integriteta; popolnost; celovitost, celotnost; neokrnjenost; nedotakljivost:
integrità del territorio nazionale ozemeljska nedotakljivost
2. pren. poštenost, neomadeževanost:
difendere la propria integrità braniti osebno neomadeževanost
-
interès (-ésa) m
1. (korist) interesse; tornaconto, utilità:
braniti interese skupnosti agire nel pubblico interesse
delati v svojem interesu fare il proprio interesse
jur. pravni interes interesse legittimo
2. (zanimanje, nagnjenje, potreba, želja) interesse:
imeti velik interes za kaj avere grande interesse per qcs., interessarsi di qcs.
-
intimno prislov1. (o tesnem odnosu) ▸
intim módon, meghitten, bensőségesenintimno povezan ▸ kontrastivno zanimivo intim kapcsolatban van
Pri pisanju za otroke je treba ostati intimno povezan s svojim otroštvom, zato niti ni nujno, da ima avtor svoje otroke. ▸ A gyermekirodalmi művek írása során a szerzőnek meghitt kapcsolatban kell maradnia a saját gyermekkorával, ezért nem feltétlenül szükséges, hogy saját gyermekei legyenek.
intimno poznati ▸ bensőségesen ismeri
Člani društva se med seboj skoraj intimno poznajo, si pomagajo in delijo izkušnje in materialne dobrine. ▸ Az egyesület tagjai szinte bensőségesen ismerik egymást, segítenek egymásnak és megosztják egymással a tapasztalataikat és az anyagi javaikat.
2. (o ljubezenskem razmerju) ▸
intim módon, bensőségesenintimno prijateljevati ▸ kontrastivno zanimivo intim viszonyt folytat
Igralec istočasno intimno prijateljuje z vsaj še štirimi drugimi ženskami. ▸ A színész legalább négy nővel folytat intim viszonyt egyszerre.
intimno spoznati ▸ kontrastivno zanimivo intim viszonyba kerül, kontrastivno zanimivo bensőséges viszonyba kerül
intimno povezan ▸ kontrastivno zanimivo intim viszonyban van
James mi je povedal, ko sva bila še intimno povezana. Zaljubljeni moški radi klepetajo. ▸ James mondta nekem, amikor még intim viszonyban voltunk. A szerelmes férfiak szeretnek fecsegni.
intimno se zbližati ▸ kontrastivno zanimivo intim kapcsolatba kerül
Ljubosumni ste na eno izmed dvojčic, ker se je intimno zbližala s privlačnim moškim. ▸ Féltékeny az ikrek egyikére, mert intim kapcsolatba került egy vonzó férfival.
3. (o vzdušju) ▸
bensőségesen, meghittendelovati intimno ▸ bensőségesen hat, kontrastivno zanimivo bensőségesnek hat
Taka postelja bo zaradi znižanega stropa delovala tudi bolj intimno in prijetno. ▸ Az alacsonyabb mennyezetnek köszönhetően az ágy is bensőségesebbnek és barátságosabbnak hat majd.
intimno razsvetljen ▸ bensőségesen megvilágított
Kako ukrotiti premočno svetlobo, da bo prostor romantično, intimno razsvetljen? ▸ Hogyan szelídítsük meg a túl sok fényt, hogy a szoba romantikusan, bensőségesen legyen megvilágítva?
Tudi ambient je zelo lep, deluje zelo intimno, ker je prostor majhen in sprejme omejeno število obiskovalcev. ▸ A hangulat is nagyon kellemes, nagyon bensőségesen hat, mivel a hely kicsi és csak korlátozott számú látogatót tud befogadni.
4. (o čustvih ali mnenjih) ▸
bensőségesen, približek prevedka ▸
a lelke mélyénintimno strinjati se ▸ a lelke mélyén egyetért
Morda se kot človek z dejanjem klienta intimno ne strinjam, a ga moram skladno s poklicno etiko braniti. ▸ Lehet, hogy az ügyfél cselekedetével a lelkem mélyén nem értek egyet, ugyanakkor a szakmai etika szabályai szerint védenem kell.
intimno doživljati ▸ bensőségesen átél
intimno čutiti ▸ a lelke mélyén érzi
intimno prepričan ▸ a lelke mélyén meg van róla győződve
intimno si želeti ▸ a szíve mélyén vágyik rá
-
irresponsabilité [-sabilite] féminin neodgovornost, neprištevnost
plaider l'irresponsabilité d'un accusé braniti, zagovarjati (pred sodiščem) obtoženčevo neodgovornost
-
junaško prislov (pogumno) ▸
hősiesenjunaško pasti ▸ hősi halált hal
junaško se boriti ▸ hősiesen küzd
junaško se upirati ▸ hősiesen ellenáll
junaško se upreti ▸ hősiesen ellenáll
junaško braniti ▸ hősiesen védekezik
junaško prenašati ▸ hősiesen elvisel
Skupina ljudi se junaško bori proti požaru v gozdu. ▸ Az egység hősiesen küzdött az erdőtűz ellen.
Sopomenke: herojsko -
káplja (-e) f
1. goccia; gocciola; stilla:
deževne, potne kaplje gocce di pioggia, di sudore
rosne, vodne kaplje gocce di rugiada, di acqua
biti, zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
biti si podoben kot kaplja kaplji somigliarsi come due gocce d'acqua
pren. kaplja čez rob la goccia che fa traboccare il vaso
2. goccia, goccio:
popiti kapljo vina bere un goccio
braniti se do zadnje kaplje krvi difendersi fino all'ultimo goccio di sangue
3. pren. vino
-
keep*2 [ki:p]
1. prehodni glagol
držati, obdržati, ohraniti, zadržati; držati se (zakona, navade); vztrajati, obdržati se; zadrževati koga; vzdrževati, čuvati, varovati, podpirati; nadzirati, na skrbi imeti, skrbeti za; imeti, voditi (trgovino), upravljati (šolo), imeti (sejo); imeti v zalogi; voditi (knjige, račune); praznovati, obhajati (praznik); imeti, gojiti (čebele, konje itd.)
2. neprehodni glagol
ostati (doma, v postelji); počutiti se (he keeps well)
držati se, ne kvariti se (hrana, vreme); kar naprej kaj delati (she keeps smiling)
pogovorno stanovati (where do you keep?)
to keep an appointment držati se zmenka
trgovina we don't keep this article tega artikla nimamo v zalogi
to keep s.o. at arm's length ne dati komu do sebe
to keep in bread and water komaj se preživljati
to keep one's balance obdržati ravnotežje
to keep the ball rolling ohraniti kaj v teku
to keep body and soul together životariti
trgovina to keep books voditi knjige
to keep cool ostati miren
to keep one's counsel obdržati kaj zase
to keep s.o.'s counsel varovati tujo skrivnost
to keep a close check on skrbno nadzirati
to keep in countenance bodriti koga
to keep one's countenance ostati resen, zadrževati smeh
to keep clear of izogniti se česa, čuvati se česa
to keep s.o. company delati komu družbo
to keep company with skupaj hoditi, družiti se z
to keep s.th. dark obdržati zase, ne izdati
to keep a diary voditi dnevnik
to keep one's distance držati se ob strani
to keep one's end up braniti svoja načela, opravljati svoje delo
to keep an eye on (ali out for); ali to keep one's eyes open (ali skinned); ali to keep one's weather eye lifted imeti odprte oči, budno paziti
to keep the field vztrajati, ne se umakniti
to keep one's feet obdržati se na nogah
to keep a straight face zadrževati smeh
to keep friends ostati v prijateljstvu
to keep guard stražiti
to keep (a) guard over s.o. čuvati koga
šport to keep (the) goal biti vratar, čuvati gol
God keep you! bog te varuj!
to keep s.th. going ohraniti kaj v teku
to keep s.o. going komu (denarno) pomagati; ohraniti koga pri življenju
to keep the game alive ohraniti v teku
to keep one's ground ne popustiti, vztrajati, ostati čvrst
to keep early (ali good) hours prihajati zgodaj domov, hoditi zgodaj spat
to keep bad (ali late) hours prihajati pozno domov, hoditi pozno spat
to keep one's hand in ne priti iz vaje
to keep one's head ne izgubiti glave, ostati miren
to keep one's head above water ne zaiti v dolgove
to keep house vzdrževati družino, gospodinjiti
to keep open house biti gostoljuben, sprejemati goste ob vsakem času
to keep hold of ne puščati iz rok
to keep in good health ostati pri dobrem zdravju
to keep a good look-out budno opazovati, paziti
to keep s.o. for lunch zadržati koga pri kosilu
to keep a stiff upper lip ne izgubiti poguma
to keep the law držati se zakona
to keep in mind zapomniti si
to keep one's nose to the grindstone neprestano garati
to keep pace (ali step) with iti v korak, ne zaostajati
to keep peace between obdržati mir med
to keep the peace držati se reda
ameriško to keep plugging along kar naprej garati
to keep s.o. posted (ali advised, informed, up to date) stalno koga obveščati
to keep the pot boiling životariti, komaj se prebijati
to keep one's pecker up ne izgubiti poguma in odločnosti
to keep good relations with s.o. ostati s kom v dobrih odnosih
to keep a record of s.th. voditi zapise o čem
to keep in good repair ohraniti v dobrem stanju
to keep sight of imeti kaj pred očmi, misliti na
to keep the stage obdržati se na odru
to keep straight on iti naravnost naprej
to keep in suspense pustiti koga v negotovosti; trgovina imeti v evidenci (nerešeno zadevo)
to keep time držati se takta
to keep good time biti točen (ura)
to keep track of zasledovati (dogodke), biti na tekočem
to keep one's temper zadržati se, ne razburjati se
ameriško to keep tabs on nadzirati, budno spremljati (dogodke), zapomniti si
to keep in touch with ostati s kom v stikih
to keep together biti složen, držati skupaj
to keep one's word držati besedo
to keep watch (over, on) stražiti koga, oprezovati za kom
to keep the wolf from the door komaj se preživljati
-
kméčki (-a -o) adj. contadino, contadinesco, rurale; di campagna, delle campagne, rustico:
kmečko prebivalstvo popolazione contadina, delle campagne
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
kmečka hiša casa contadina, rustica
kmečka jed piatto contadino
pren. braniti se česa kakor kmečka nevesta rifiutare ostinatamente qcs., rifiutare per imbarazzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. kmečka lastovka rondine (Hirundo rustica)
bot. kmečki tobak nicoziana (Nicotiana rustica)
hist. kmečki upori rivolte contadine
-
kommen (kam, gekommen)
1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo
2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti
3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj
4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti
5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane
6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati
7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz
8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride
9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan
-
kozárec (-rca) m
1. bicchiere:
kozarec mleka, vina, vode un bicchiere di latte, di vino, d'acqua
kozarec za vodo, vino, pivo bicchiere da acqua, da vino, da birra
steklen, kristalen kozarec bicchiere di vetro, di cristallo
2. vaso, vasetto:
kozarec marmelade un vasetto di marmellata
patentni kozarci barattoli a chiusura ermetica
kozarci za vlaganje vasi per conservare, da (di) conservazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti kozarec alzare il bicchiere, brindare
pren. globoko pogledati v kozarec alzare il gomito
pren. kozarca ne braniti se essere devoto a Bacco
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
pridno prazniti kozarce cioncare, sbevazzare
zvrniti kozarec vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
kozarec za konjak napoleone
-
kož|a [ó] ženski spol (-e …)
1. anatomija die Haut, -haut (človeška Menschenhaut, na glavi Kopfhaut, na obrazu Gesichtshaut, mešana Mischhaut, problematična Problemhaut, trda Hornhaut, žametno mehka Samthaut)
nečista koža unreine Haut
živalstvo, zoologija živa/odrta: die Haut, -haut (bivolja Büffelhaut, kačja Schlangenhaut, konjska [Roßhaut] Rosshaut, kravja Kuhhaut, krokodilja Krokodilhaut, levja Löwenhaut, medvedja Bärenhaut, ribja Fischhaut, slonova Elefantenhaut, živalska Tierhaut); (krzno) das Fell, -fell (kozja Ziegenfell, medvedova Bärenfell, severnega medveda Eisbärenfell, ovčja Schaffell, Lammfell, telečja Kalbsfell, tigrova Tigerfell)
… kože Haut-
(barva die Hautfarbe, nega die Hautpflege, pordelost die Hautrötung, poškodba die Hautverletzung, tip der Hauttyp, čiščenje die Hautreinigung, draženje die Hautreizung; vnetje die Hautentzündung)
medicina lupljenje kože die Häutung, v luskah: die Abschuppung, die Schuppung
olje za nego kože das Hautöl
sredstvo za nego kože das Hautpflegemittel
v barvi kože fleischfarben, hautfarben
za čiščenje kože hautreinigend
2.
živalstvo, zoologija jadralna koža die Gleitfläche
3. (lupina) die Haut, die Pelle; (kožica) na mleku, marmeladi ipd.: die Haut; pri slanini: die Schwarte, Speckschwarte
|
figurativno sama kost in koža (ga je) (er ist) knochendürr, (er ist) nur noch Haut und Knochen
imeti debelo kožo eine dicke Haut haben, figurativno dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno braniti svojo kožo sich seiner Haut wehren
figurativno kričati, kot bi (mu) kožo drli schreien wie am Spieß
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
figurativno odnesti celo kožo mit heiler Haut davonkommen
figurativno reševati svojo kožo seine (eigene) Haut retten
figurativno tvegati kožo seine Haut aufs Spiel setzen, Leib und Leben wagen
figurativno ustrojiti (komu) kožo (jemanden) vertrimmen, (jemandem) das Fell ausgerben
do kože bis auf die Haut
moker: bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
iz kože aus der Haut
skočiti iz kože aus der Haut fahren
figurativno človek bi skočil iz kože es ist zum Verrücktwerden, es ist um aus der Haut zu fahren
ne moči iz svoje kože nicht aus seiner Haut herauskönnen, nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
čoln iz kože das Fellboot
na kožo auf die Haut
figurativno (biti) napisan na kožo vloga: auf den Leib geschrieben (sein), program: wie auf den Leib geschneidert (sein)
na koži auf der Haut
na goli koži auf bloßer Haut, auf der bloßen Haut
na lastni koži auf der eigenen Haut, hautnah
figurativno izkusiti na lastni koži am eigenen Leib erfahren
pod kožo unter der Haut/unter die Haut
figurativno iti pod kožo (do živega) unter die Haut gehen
strah: in die Glieder fahren
s kožo mit der Haut
s tanko/debelo kožo dünnhäutig, dickhäutig
s kožo in kostmi mit Haut und Haar
biologija obdan s kožo umhäutet
v koži in der Haut
figurativno ne biti v dobri koži in keiner guten Haut stecken
(ne) počutim se dobro v svoji koži mir ist (nicht) wohl in meiner Haut
ne bi hotel biti v njegovi kož ich möchte nicht in seiner Haut stecken
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
vživeti se v čigavo kožo sich in (jemandes) Rolle versetzen
za kožo für die Haut
ugoden za kožo hautschonend, hautfreundlich
škodljiv za kožo hautschädigend
neškodljiv za kožo hautverträglich
-
kóža skin; (odrta z živali, za izdelovanje usnja) hide; (polt) complexion
brez kóže skinless
debela kóža thick skin
kóža z dlako fell
kóža z glave scalp
surova kóža rawhide
strojena kóža dressed skin, tanned hide, (z lasmi) coat; (kačji lev) slough
občutljiva kóža sensitive skin
zunanja kóža epidermis
le kost in kóža nothing but skin and bone
do kóže moker, premočen wet to the skin, soaked (ali drenched) to the skin, dripping wet, sopping wet, wringing wet
barva kóže colour (of the skin), (obraza) complexion, (temna) tanned (ali bronzed) complexion, (svetla) fair complexion
krema za kóžo skin cream, cold cream, face cream
mazilo za kóžo skin ointment
presaditev kóže medicina skin-grafting
vnetje kóže medicina skin inflammation, dermatitis
srbenje kóže itching, medicina prurigo; pruritus
ne bi hotel biti v njegovi kóži I wouldn't like to be in his shoes (ali in his skin)
braniti svojo kóžo to defend oneself
sama kost in kóža ga je he is nothing but (ali he is only) skin and bone, he is as thin as a lath, he is a bag of bones
iz kóže dati to skin, to flay; to strip the skin off
za kóžo mi gre my life is at stake
on ima debelo kóžo (figurativno) he is not thin-skinned, he is thick-skinned
kóža se mi je ob tem naježila it made my flesh creep
na lastni kóži občutiti to learn something to one's cost
nositi svojo kóžo na prodaj (figurativno) to do something at one's personal risk
odnesti celo (zdravo) kóžo to escape safely, to escape without a scratch; to save one's bacon, to escape unscathed; to get away scotfree; to escape with life and limb; to get off with a whole skin; to come out of something with a whole skin
gre za mojo kóžo my safety (ali my life) is at stake (ali is in danger)
iz kóže skočiti (figurativno) to jump out of one's skin
kóžo odreti to flay
strojiti kóže to dress (ali to tan, to curry) skins (ali hides)
ustrojiti komu kóžo (figurativno) to tan (ali to curry, to warm) someone's hide
-
kremp|elj [é] moški spol (-lja …) die Kralle
kremplji množina (noge s kremplji) Klauen množina, samo pri zvereh: Pranken množina, samo pri ujedah: Fänge množina
ki ima kremplje bekrallt
imeti kremplje bekrallt sein
zariti kremplje v sich einkrallen (in)
držati v krempljih (etwas) umkrallen
imeti v krempljih figurativno in den Krallen haben, in seinen Klauen haben
pokazati kremplje die Krallen zeigen
skriti kremplje die Krallen einziehen
figurativno dobiti v kremplje in die Finger bekommen, in die Krallen bekommen
pasti v kremplje in die Klauen/Krallen/Hand fallen
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
braniti s kremplji in zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen
-
kriplje:
na vse kriplje mit allen Kräften
braniti se na vse kriplje sich mit Handen und Füßen wehren
-
lance1 [la:ns] samostalnik
kopje, sulica, harpuna; kopjanik, kopjenosec
to break a lance with s.o. znanstveno se prepirati s kom; figurativno zlomiti sulico
to break a lance for (ali on behalf of) s.o. potegniti se za koga, braniti koga
free lance svoboden politik, svoboden novinar; plačan vojak
-
naslòv (-óva) m
1. indirizzo:
naslov na pismu, na pošiljki indirizzo sulla lettera, sul plico
privatni naslov indirizzo privato
vojaški naslov posta militare
2. (ime glasbenega, likovnega, literarnega dela) titolo:
naslov članka, filma, knjige titolo dell'articolo, del film, del libro
naslov časopisa testata del giornale
3. (beseda, ki izraža visoko stopnjo izobrazbe, stopnjo na hierarhični lestvici itd.) titolo:
podeliti naslov doktor znanosti assegnare il titolo di dottore in scienze
podeliti plemiški naslov dare il titolo nobiliare
šport. osvojiti, braniti naslov prvaka conquistare, difendere il titolo di campione
4. jur.
pravni naslov titolo
naslov za izterjatev dolga titolo di credito
5. publ. cassa, fondo:
dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja percepire i mezzi dal fondo assistenza sanitaria
6. star. (oznaka, vzdevek) soprannome, nomignolo; biblio.
prejeti sto naslovov ricevere cento titoli (giornali, riviste, libri)
inform. naslov celice simbolo della cellula
pošta brzojavni naslov indirizzo telegrafico
šah. mojstrski, velemojstrski naslov titolo di maestro, di grande maestro