Franja

pekóč (-a -e) adj. che brucia, bruciante, cocente, rovente; ekst. piccante:
pekoča bolečina bruciore
bot. pekoče dlačice urenti (sing. -e)

pleksus samostalnik
1. (del trebuha) ▸ gyomorszájS presenetljivo hitrostjo je zgrabil izsiljevalca za podlaket, ga povlekel in s kolenom sunil v pleksus. ▸ Meglepő gyorsasággal megragadta a zsaroló alkarját, fölrántotta, és beletérdelt a gyomorszájába.
Točke za onesposobitev moškega so na primer udarec v genitalije, udarec v pleksus pa tudi udarec v grlo, ki je lahko že bolj nevaren. ▸ Egy férfit cselekvésképtelenné lehet tenni például az ágyékára mért ütéssel, a gyomorszájba vágással és a torkára mért ütéssel, ami még veszélyesebb is lehet.

2. anatomija (skupek žil in živcev) ▸ fonat, plexusPovezane iztočnice: solarni pleksus

podtrebušje samostalnik
anatomija (spodnji del trebuha) ▸ alhas

pominévati (-am) | pominíti (-mínem) imperf., perf. knjiž. passare; cessare, svanire:
bolečina je nekoliko pominila il dolore è un po' passato, si è calmato

popustíti (-ím) | popúščati (-am) perf., imperf., intr., tr.

1. allentare; diminuire, scemare; mollare:
popustiti vajeti allentare, mollare le briglie

2. cedere, allentarsi, scemare:
prijem je popustil la presa è allentata
bolečina popušča il dolore sta scemando

3. (biti manj dejaven) cedere, demordere, desistere:
vztrajno se je branil, nazadnje je popustil dopo essersi tenacemente difeso finì col cedere
v šoli je popustila il suo rendimento a scuola è peggiorato

predíren (-rna -o) adj.

1. perforabile; penetrabile, permeabile

2. stridulo; chioccio (voce)

3. pren. (predirljiv) penetrante (sguardo)

4. redko acuto, aspro:
predirna bolečina dolore acuto

5. pren. (prodoren) penetrante, acuto, profondo

prekláti (-kóljem) perf.

1. spaccare in due; spaccare

2. spezzare, schiantare (tudi pren.):
rezka bolečina ji je preklala srce un atroce dolore le spezzò il cuore

3. pren. rompere:
sirena je preklala jutranjo tišino l'urlo della sirena ruppe il silenzio del mattino

prestrelíti (-ím) perf.

1. perforare (con una pallottola); bruciare:
prestreliti komu glavo bruciare le cervella a qcn.

2. pren. trafiggere, penetrare; dardeggiare:
prestrelila ga je ostra bolečina sentì un dolore acuto
prestreliti koga s pogledom dardeggiare qcn. con gli occhi

prsnica samostalnik
anatomija (kost) ▸ szegycsont, mellcsontSopomenke: grodnica

raging [réidžiŋ] pridevnik (ragingly prislov)
besneč, besen, pobesnel; silovit; strašno boleč (o zobu)

a raging pain silovita, huda bolečina
a raging passion silovita strast
a raging storm strašen vihar

relâcher [rəlɑše] verbe transitif zrahljati (vrv, struno); omiliti, zmanjšati; olajšati; izpustiti (jetnika); verbe intransitif napraviti vmesni postanek

se relâcher zrahljati se (vrv, disciplina); omiliti se (vreme); popustiti (bolečina); zapustiti se (oseba), postati nemaren, zanemariti se
relâcher les muscles popustiti, sprostiti mišice
relâcher l'intestin olajšati izpraznjenje črevesja
relâcher un prisonnier izpustiti ujetnika
ne rien relâcher de ses prétentions nič ne popustiti od svojih zahtev
le navire dut relâcher dans une île ladja je morala med vožnjo pristati na nekem otoku
se relâcher dans son travail popustiti v svojem delu
cet élève se relâche ta učenec se zanemarja

revmátičen rhumatismal, rhumatisant

revmatična bolečina douleur rhumatismale

rhumatismal, e, aux [-smal, smo] adjectif revmatičen

douleur féminin rhumatismale revmatična bolečina

riñón moški spol ledvica, obist

costar un riñón (fig) ogromno stati
tener el riñón bien cubierto (fig) dobro preskrbljen biti
venir del riñón de la provincia priti iz notranjosti dežele
riñones pl ledja; križ, hrbtišče; ledvična jed
dolor de los riñones bolečina v križu
machacar los riñones pošteno pretepsti
quebrarse los riñones prelomiti se v ledjih, neutrudno delati, garati

saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.

Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.

saigner [sɛnje] verbe intransitif krvaveti (du nez iz nosu) verbe transitif puščati kri (quelqu'un komu); zaklati (žival) odvesti stran (vodo), osušiti (travnik)

se saigner izkrvaveti, figuré žrtvovati se
la plaie saigne encore rana še krvavi; figuré bolečina je še živa
saigner un apoplectique puščati kri apoplektiku
se saigner aux quatre veines svoje zadnje dati (pour quelqu'un za koga)
saigner un porc, un poulet zaklati prašiča piščanca
saigner un fossé izpustiti vodo iz jarka
saigner à blanc popolnoma izmozgati izčrpati
le cœur me saigne srce mi krvavi
saigner les contribuables izsesavati davkoplačevalce, davčne zavezance

scald¹ [skɔ:ld]

1. samostalnik
opeklina (od vrele vode)

2. prehodni glagol
popariti (z vrelo vodo)
kulinarika popariti (in oskubsti), opeči; segreti (mleko) skoraj do vrenja, zakuhati

scalding hot vrel, vroč
scalding tears vroče solze
scalding urination žgoča bolečina pri uriniranju
he was scalded to death umrl je zaradi opeklin
to scald (out) prekuhati, sterilizirati (posodo, instrumente)
neprehodni glagol
opeči se; (boleče) peči

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

shooting [šú:tiŋ] samostalnik
streljanje, ustrelitev; priložnost za lov ali za streljanje; lovišče
figurativno zbadanje

shooting iron sleng ognjeno orožje (zlasti revolver)
shooting licence lovsko dovoljenje
shooting match tekma v streljanju
shooting pain zbadajoča bolečina
shooting party lovska družba, družba lovcev
shooting stick lovski stolček
shooting war vojna z ognjenim orožjem (v nasprotju s hladno vojno)

sílen (-lna -o) adj.

1. forte, erculeo:
silen udarec un colpo forte

2. intenso; cupo, veemente, acuto; sviscerato:
silna bolečina dolore cupo
silna želja desiderio acuto
silna svetloba luce intensa
silno bogat straricco
silna ljubezen amore sviscerato