Franja

bônī -ā -ō gl. bolan

böse

1. Adjektiv zloben, Philosophie zel, der böse Geist zli duh, Zeiten, Überraschung usw.: hud, Finger, Zahn: bolan, ein Kind: poreden; nichts Böses nič hudega; böses Blut machen zbujati hudo kri, povzročati jezo, sovraštvo; jemandem böse sein biti jezen/hud na; böse sein auf/mit biti hud na; böse werden razhuditi se, razjeziti se; böse machen razjeziti

2. Adverb hudo, zelo

cat¹ [kæt] samostalnik
mačka, maček; bič, korobač
pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
before the cat can lick the ear nikoli
when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
he lives under the cat's foot žena hlače nosi
to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
like a cat on hot bricks kakor na šivankah
a cat has nine lives mačka je trdoživa
enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
to shoot the cat bljuvati, urha klicati
as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
not room to swing a cat premalo prostora
tom-cat maček
to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda

cera² f videz:
avere buona, cattiva cera biti videti zdrav, bolan
fare buona cera lepo, prisrčno sprejeti

cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato

condizione f

1. pogoj:
resa senza condizioni brezpogojna vdaja
a condizione che pod pogojem, da

2. stanje, položaj:
essere in condizione di biti zmožen, moči
versare in gravi condizioni biti hudo bolan, biti v kritičnem stanju
un'auto ancora in buone condizioni še dobro ohranjen avto

3. stan:
gente di umile condizione preprosti ljudje, ljudje nizkega stanu

cōnflīctō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. cōnflīgere) „neprestano skupaj udarjati“, „hudo skupaj udariti (udarjati)“, od tod

I. trans.

1. pobi(ja)ti: gravibus superne ictibus conflictabantur T.; pren. hudo prizadejati komu, čemu, razmajati kaj, (o)slabiti koga, kaj: qui plura per scelera rem publicam conflictavisset T., sese conflictare maerore Plin. ugonabljati se z žalostjo, giniti od …

2. v pass. = hudo prizadet (zdelan, pobit) biti od česa, trpeti kaj ali od česa, v stiski (v težavah) biti zaradi česa; z abl. causae: Corn., Plin., Suet. idr., conflictari duriore fortunā Ci. ep., conflictatus … est etiam adversā fortunā N., non simplici fortuna conflictatus est N., quo (morbo) cum gravi conflictaretur N. ko je hudo bolan ležal, nostri magnā inopiā necessariarum rerum conflictabatur C. so se otepali z …, tot incommodis conflictati C., conflictari gravi pestilentiā C., multis difficultatibus L., tempestatibus saevissimis T.; abs.: ii (milites) tantum conflictati sunt, qui … T., plebs inter armatos conflictabatur T., si non conflictatur Cels. če (bolnik) ni nemiren, quanto artius … conflictata essem Gell. —

II. intr. udariti (udarjati) se, v boju biti s kom, s čim, otepati se koga, česa

1. v pass. (med.) in večinoma pren.: cornibus (z vojaškimi krili) conflictatus Front., qui cum ingeniis conflictatur eius modi Ter., cum his conflictari erat omnino molestum Ci.

2. act. (refl.): neque cum huius modi umquam usus venit ut conflictares malo Ter.

constamment [kɔ̃stamɑ̃] adverbe stalno, nepretrgoma; (familier) vztrajno

être constamment malade biti stalno bolan

côté [kote] masculin bok, stran; smer; mathématiques stranica, krak (kota); (rodoslovje) linija; stransko delo, stranski dohodek

à côté de zraven, poleg; v primeri z, na isti stopnji z
à côté de ça poleg tega
de côté na stran, ob stran(i); poševno, postrani
de côté et d'autre sem in tja
à côté ob strani, zraven
aux côtés de ob strani, poleg, zraven
de ce côté na tej strani; v tem pogledu
de chaque côté na obeh straneh
de l'autre côté na drugo stran, na drugi strani
de mon côté z moje strani, na moji strani
de tous côtés z vseh strani, vsepovsod
d'un côté, d'autre côté z ene, z druge strani
du côté de (blizu) pri, v smeri k, proti; familier glede na, z ozirom na
d'un côté (typographie) enostranski
côté (de l') envers, (de l') endroit narobe, prava stran (blaga)
pièce féminin de côté sosedna soba
point masculin de côté (médecine) zbadanje v boku
regard masculin de côté pogled od strani, postrani
courir de tous côtés tekati sem in tja
donner à côté (figuré) zgrešiti svoj cilj
être aux côtés de quelqu'un biti ob kom, komu ob strani, pomagati komu
être du côté du manche držati z močnejšim
être sur le côté biti bolan, biti v stiski
laisser de côté pustiti ob strani, opustiti, zanemarjati
marcher sur le côté droit de la route hoditi po desni strani ceste
mettre de côté dati na stran, varčevati, (pri)hraniti
mettre sur le côté poševno postaviti; familier zrušiti na tla, pobiti (osebo), izprazniti (steklenico)
passer à côté iti mimo, izogniti se (vprašanju)
prendre quelque chose par le bon côté vzeti kaj z dobre strani, z optimizmom
se ranger du côté de quelqu'un postaviti se na stran kake osebe
regarder de côté od strani, postrani pogledati

coxō -ōnis, m (coxa) na kolkih bolan, kruljavec, šepavec: Non.

cuidado moški spol skrb, skrbnost, nega, oskrbovanje; posel; zaskrbljenost; previdnost, opreznost, pozornost

al cuidado de na naslov, v roke (na pismu)
un bebedor de cuidado hud pivec
sin cuidado brez skrbi
me da cuidado skrbi me
cuidado que has sido valiente treba je res reči, da si bil pogumen
lo dejo de (a) su cuidado to prepuščam vam
estar (enfermo) de cuidado biti težko bolan
estar con cuidado biti zaskrbljen, biti v skrbeh
esto corre de su cuidado za to je on odgovoren
salir de su cuidado opomoči si, oddahniti si; roditi
tenga cuidado de no caer pazite, da ne padete
no tenga cuidado bodite brez skrbi
esto me tiene muy sin cuidado o tem si ne delam skrbi
¡cuidado! pozor! previdno!
¡cuidado con hablar! nobene besede več!
¡cuidado conmigo! čuvaj se me!
¡cuidado con los rateros! pozor pred žeparji!
¡manéjese con cuidado! previdno! (na zabojih)
¡ pierda V. cuidado! bodite brez skrbi!

cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.

1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.

2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.

3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.

Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.

da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

z namenom, da bi (in order) that
da ne bi lest, but
da le, samó da (če le) provided (that)
takó da so that, so as to + nedoločnik
kakor da, kot da as though
slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

décoller [dekɔle] verbe transitif odlepiti; ločiti; verbe intransitif, familier oditi; ločiti se, dati se ločiti; aéronautique vzleteti, odleteti, startati

se décoller odlepiti se; sport dobiti prednost; (populaire) postati star, mršav, bolan
décoller un timbre poste odlepiti poštno znamko
l'avion de Belgrade vient de décoller avion za Beograd je pravkar vzletel
ne pas décoller d'un endroit ne se premakniti z (nekega) mesta
le cycliste a décollé du peloton kolesar se je odlepil od skupine
il ne m'a pas décollé une minute tudi za minuto se ni odmaknil od mene, se ga nisem otresel
la rétine s'est décollée (médecine) mrežnica je odstopila
(familier) il a décollé depuis sa maladie shujšal je, kar je (bil) bolan
il est décollé shujšan, mršav je
oreilles féminin pluriel décollées stran stoječa ušesa

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dušéven spirituel, d'esprit, psychique, intellectuel, mental

duševno bolan aliéné (mental), atteint d'aliénation (mentale), fou
duševna bolezen maladie ženski spol mentale, aliénation ženski spol (mentale)
duševno delo travail moški spol intellectuel (ali de tête)
duševno stanje état moški spol mental
duševno življenje vie ženski spol intellectuelle (ali spirituelle, de l'esprit)

dušéven espiritual; del alma; anímico; (p)síquico; mental

duševna bolezen enfermedad f mental, alienación f mental
duševno bolan alienado, demente
duševno delo trabajo m intelectual
duševni delavec (trabajador m) intelectual m
duševna motnja perturbación f mental
duševna hrana pasto m espiritual
duševni napor esfuerzo m mental
duševni mir paz f espiritual
duševno odsoten distraído, ausento de ánimo
duševno ravnotežje equilibrio m mental
duševna revščina pobreza f de espíritu
duševne sposobnosti aptitudes f pl intelectuales
duševno stanje estado m del alma

duševn|i [é] (-a, -o) psychisch, Geistes-, Seelen- (bolnik der Geisteskranke, bolezen die Geisteskrankheit, bolnica die Geisteskranke, gluhost die Seelentaubheit, lenoba die Geistesträgheit, motenost die Geistesgestörtheit, motnja die Geistesstörung, slepota die Seelenblindheit, sorodnost die Seelenverwandtschaft, stiska die Seelenangst, die Seelenqual, veličina die Seelengröße)
duševne bolečine seelische Qualen množina, der Seelenschmerz, seelischer Schmerz
duševne bolezni seelische Krankheiten, Geisteskrankheiten množina
klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
duševno bolan geisteskrank
duševno moten geistesgestört
duševno soroden seelenverwandt
duševno stanje der Gemütszustand, Geisteszustand, die Seelenlage, der Seelenzustand