Franja

Zadetki iskanja

  • Dreißig, die, tridesetica; Ende (der) Dreißig blizu štirideset; Mitte (der) Dreißig okoli petintrideset
  • earshot [íəšɔt] samostalnik
    slišanj

    out of earshot predaleč, tako da ga ne moremo slišati
    within earshot precej blizu, dovolj blizu, da ga lahko slišimo, na slišaj
  • échéance [ešeɑ̃s] féminin zapadlost, zapadlo plačilo; termin; figuré dan odločitve

    à courte échéance v kratkem času; kratkoročen, -ročno; blizu
    à longue échéance dolgoročen, -čno; daleč
    échéances de fin de mois zapadlosti na zadnji dan v mesecu
    échéance d'un loyer, d'un traité zapadlost najemnine, pogodbe
    date féminin d'échéance datum zapadlosti, plačila
    payer ses échéances izpolniti svoje, (finančne) obveznosti
    venir à échéance zapasti
  • Erētum -ī, n Eret, staro sab. mesto ob Tiberi blizu Krustumerija: V., L., Val. Max. Od tod adj. Erētīnus 3 eretski: Tib.
  • estribo moški spol stremen; stopnička (pri vozu itd.); opora, oporišče

    estar con el pie en el estribo biti na tem, da odpotujemo; biti blizu smrti
    perder los estribos izgubiti oporo
  • Fabius 3 Fábij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu. Po mitu so bili Fabijci Removi družabniki pri Luperkalijah: O., Aur. Najbolj znani so:

    1. Q. Fabius Vibulānus Kvint Fabij Vibulan, konzul l. 485 in 482, padel l. 480 v Etruriji: L.

    2. njegov brat Caeso Fabius Vibulānus Cezon Fabij Vibulan, konzul l. 484 in 479 ponudil se je, da bi s svojimi sorodniki branil mejo proti Vejem; padel l. 477 s 306 Fabijci ob Kremeri: L.

    3. Q. Fabius Vibulānus, edini Fabijec, ki je preživel poraz ob Kremeri, konzul l. 467 in z Apijem Klavdijem član sveta decemvirov: L.

    4. Q. Fabius Ambustus Kvint Fabij Ambust; kot poslanec se je l. 391 udeležil boja proti Galcem pri Kluziju in s tem dejanjem povzročil hud poraz ob Aliji: L.

    5. Q. Fabius Rulliānus Kvint Fabij Rulijan (posinovljenec iz Rulijevega rodu) se je odlikoval v vojnah s Samniti (od l. 330 do 290): L. Aur.

    6. njegov sin Q. Fab. Gurges Kvint Fabij Gurgit (= Potratnik, vzdevek po njegovem potratnem življenju) je bil poveljnik v samnijskih vojnah in je padel, tretjič konzul, l. 265 pri Volzinijih v boju z upornimi sužnji: Fl.

    7. Q. Fabius Maximus Verrucōsus Kvint Fabij Maksim Verukoz (=Bradavičnik, zaradi bradavic na obrazu), slavni Hanibalov nasprotnik v 2. punski vojni; s previdnim načinom bojevanja si je prislužil častni vzdevek Cunctator = Obotavljalec, konzul l.233, prodiktator l.217, umrl l.203: Enn. ap. Ci., L., Pr., Plin.

    8. Q. Fabius Maximus, njegov sin, konzul l. 213, je osvojil Arpe v Apuliji: L.

    9. Q. Fabius Maximus Aemiliānus Kvint Fabij Maksim Emilijan (sin hrabrega Lucija Emilija Pavla, brat Scipiona Emilijana), kot konzul l.145 služil v vojni zoper Viriata, Polibijev prijatelj: Ci., L.

    10. njegov sin Q. Fabius Maximus Allobrogicus (Alobroški), učenjak, konzul l.121; premagal je Alobroge v Galiji; kot cenzor je l. 111 iz alobroškega plena na sveti cesti (sacra via) blizu Numove palače (regia) zgradil čudovit slavolok, po njem imenovan: fornix Fabius (Fabii, Fabianus) Ci., Vell., Val. Max., Sen. ph., Q., Fl.

    11. Paullus Fabius Maximus Pavel Fabij Maksim, roj. ok. l. 44, konzul l. 11, Ovidijev prijatelj in sorodnik, tudi Horacijev znanec, po svoji ženi Marciji v svaštvu s cesarjem Avgustom, čigar zaupnik je bil v zadnjih dneh: H., O., T.

    12. Q. (ali Num.) Fabius Pictor Kvint (Numerij) Fabij Piktor, roj. ok. l. 254 bojeval se je proti Galcem in Hanibalu ter v grščini napisal prvo rimsko zgodovino, ki je služila kot glavni vir Liviju: L., Plin.

    13. Fabius Rusticus Fabij Rustik, retor, prijatelj Seneke starejšega, napisal je Neronovo zgodovino: T.

    14. M. Fabius Quintilianus, gl. Quīntiliānus.

    15. Fabius Persicus Fabij Perzik, konzul l. 32 po Kr., zloglasen razuzdanec: Sen. ph., Iuv. — Kot adj. = fabijski, Fabijev: lex Ci. idr., fornix Fabius Ci. (gl. pod 10), Fabia (tribus) H. fabijsko okrožje, najštevilnejše vaško okrožje. Od tod Fabiānus 3 fabijski, Fabijev: fornix Fabianus Ci., ali arcus Fabianus Sen. ph = fornix Fabius, Fabiani milites N. (pod 7 navedenega Fabija); tudi posinovljensko ime oseb, ki jih je fabijski rod sprejel za svoje, npr. Valerius Fabianus: T.; v pl. subst. Fabianī -ōrum, m ljudje iz fabijskega okrožja: Suet.
  • fern1 (der Großstadt, dem Treiben) daleč (od); von fern od daleč; von fern her od daleč; von nah und fern od blizu in daleč; fern sein jemandem biti tuj (komu); fern liegen biti tuje (X ist ihm fern X mu je tuj) , ne poznati (X ist ihm fern X-a ne pozna)
  • fīnitimus, starejše fīnitumus 3 (fīnis)

    1. obmejen, meječ s čim, bližnji, soseden: Amm., gentes Ci., oppida Ci., provincia C., regio N., civitates L., arma O. sosedov, mejašev, bellum Suet. s sosedi, z mejaši; z dat.: regnum, Ariobarzanis quod finitimum est vestris vectigalibus Ci., tumultus Gallicus erat Italiae finitimus Ci. je razsajal blizu italskih (= naših) mej, qui (Galli) finitimi Belgis erant C.; subst. fīnitimī -ōrum, m mejaši: sui finitimi Ci., finitimi ac vicini Ci., finitimis bellum inferre C., tua finitimi … ossa piabunt V.

    2. metaf. bližnji, soroden, v zvezi s čim: mari finitimus aër Ci., vicina eius atque finitima dialecticorum scientia Ci., Autronii nomen finitimum est huius periculo Ci., est finitimus oratori poëta Ci., verbum verbo f. Gell.
  • flīgo -ere (—) (—) (indoev. kor. bhlīg̑-, bhleīg̑- biti = tolči; prim. gr. φλίγω in ϑλίβω stiskam, sl. blizu, let. blaîsît tolči, mečkati) tolči, udariti, vreči, metati; le pesn.: fl. se in terram L. Andr. fr., aequora fligebant navīs ad saxa virosque Lucr. (?); occ. pobijati: fligi socios, stirpem funditus fligi Acc. fr.
  • Formiae -ārum, f Fórmije, primorsko mesto Avrunkov v Laciju ob Apijevi cesti, sloveče po vinogradništvu in priljubljeno letovišče (zdaj Molo di Gaëta): Ci. ep., L., Mel., T., Suet., Fl., Symm. — Od tod adj. Formiānus 3 formijski, iz Formij, pri Formijah: Cat., ager, mons, saxa L., colles H., agri T.; subst.

    1. Fōrmiānī -ōrum, m Formijani: Ci. ep., L., Vell.

    2. Formiānum -ī, n (sc. praedium) Ciceronovo podeželsko posestvo, blizu katerega je bil umorjen: Ci. ep.; od tod dies Formiani (adj.) Mart. na tem posestvu prebiti dnevi.
  • gallīnārius 3 (gallina) kurji, kokošji, za kokoši: curator gall. VARR. kurji praznik, scala CELS. kurnik, vasa COL. Kot nom. propr.
    a) insula Gallīnāria „Kurji otok“ v Tirenskem morju pri Kumah (zdaj Isola d'Albengo): VARR.
    b) silva Gallīnāria „Kurji les“, smrečje v Kampaniji blizu Linterna: CI. EP., enako (pesn.) Gallīnāria pinus: IUV. – Subst.

    1. gallīnārius -iī, m kokošar, kurji paznik: VARR., CI.

    2. gallīnārium -iī, n kurnik, kurnjak: COL., PLIN.
  • Gargaphiē -ēs, f (Γαργαφίη) Gargáfija, Diani posvečena beotijska dolina z istoimenskim vrelcem blizu Plataj: O., HYG. (z obl. Gargaphia), PLIN.
  • Geraesticus portus Gerestsko pristanišče pri mestu Teosu (blizu Efeza) v Joniji: L.
  • Gergithos (-us) ī, f Gergít, mesto v Mali Aziji blizu stare Troje: L., PLIN.
  • Gēsclīthron -ī, n (Γησκλεῖϑρον = γῆς κλεῖϑρον zemeljska ključavnica) Gesklíter, kraj blizu Arimaspov, Akvilonova votlina: PLIN.
  • Gracchūris (Graccūris) -idis, f (Gracchus) Grak(h)úrida, pravzaprav Grakhovo (mesto), vaskonsko mesto v Tarakonski Hispaniji blizu današnje Korelje (Corella), prej Isuris, ki ga je dal naseliti Sempronij Grakh: L. EPIT., P. F. Od tod subst. Gracchūritānī (Graccūritānī) -ōrum, m Grak(h)uritani: PLIN.
  • Graecostasis -is, acc. -im, abl. -ī, f (gr. γραικόστατις) grški dom, – stan, poslopje v Rimu blizu sen. zbornice, kjer so bivali tuji, poseb. grški odposlanci, ki so čakali na senatove odloke: VARR., CI. EP., PLIN.
  • greifbar dosegljiv, pri roki; Resultat: figurativ oprijemljiv, Nähe: neposreden, priročen; in greifbarer Nähe dosti blizu, pri roki
  • grôblje s pokopališče: seosko groblje; prolaziti kao mimo turskog groblja iti mimo česa, ne da bi se zmenil za tisto; on je živo, neopojano groblje on je star, slab, blizu smrti
  • Hadria (Adria, Hatria, Atria) -ae, f Hádrija (Adrija, Hatrija, Atrija) —

    I. mesto na jugovzhodu Picena, domovina prednikov cesarja Hadrijana (zdaj Atri): L., Mel., Sil., T. (s pisavo Atria). —

    II. bogato trgovsko mesto v Benečiji med Padom in Adižo blizu njunega izliva (še zdaj Adria), ki so ga ustanovili Veneti, pozneje poselili Korintčani: L., Pr., Plin. (s pisavo Atria) Iust.; po tem mestu je imenovano Jadransko („Adrijansko“) morje; meton. Hadria (Atria) -ae, m Jadransko morje: Varr., arbiter Hadriae H., illa … nave intravit Hadriam Plin., Liburnicis navibus Atriam pervectus T., qua Picenus ager Hadria alluitur T. — Od tod adj.

    1. Hadriacus (Adriacus) 3 hadrijski (adrijski), jadranski: Hadr. undae V., Adr. aequor Pr., Hadr. pontus Sil.

    2. Hadriānus 3 hadrijanski,
    a) = ki se nanaša na picensko Hadrijo: ager L. hadrijansko ozemlje, gallinae Plin. Subst. Hadriānī -ōrum, m Hadrijani, preb. te Hadrije: L.
    b) = ki se nanaša na beneško Hadrijo: mare Hadr. Ci., H., Fl. Jadransko morje, vina Plin. Soobl. Atriānus 3 atrijanski: culex Mart.

    3. Hadriāticus 3 hadrijanski, jadranski: mare Hadr. C., L. idr. = pesn. Hadriāticum -ī, n Jadransko morje: Cat.
Število zadetkov: 550