Franja

zavíst (-i) f invidia, gelosia, livore:
grize, razganja, razjeda, tare, žre ga zavist è roso dall'invidia
govoriti iz zavisti dire qcs. per invidia
pokati, pozeleneti, razpočiti se od zavisti scoppiare, schiattare dall'invidia
bled, zelen od zavisti pallido, verde per l'invidia

zborováti (-újem) imperf. tenere una riunione, un comizio; un convegno; convenire, darsi convegno:
slavisti bodo zborovali na Bledu gli slavisti si daranno convegno a Bled

žólč (-a) m

1. anat. bile, fiele

2. pren. bile, fiele;
žolč prekipi, zavre il fiele ribolle
bled od žolča verde dalla bile
med. žolč se mu je razlil gli è fuoriuscita la bile
žolč ga zvija ha attacchi di bile
zlivati žolč na koga, nad kom sputare bile su qcn.
v srcu nositi žolč, na ustih pa med masticar fiele e sputar dolce

λειρός 3 poet. gladek, bled, nežen, λειρὰ χέων = λείριος.

λευκός 3 [Et. kor. leuq = svetiti, lat. luceo (iz louqéjō), luna (iz louqsnā), lumen iz leuq-smen, lux; slov. luč (iz louqj-), luna (iz louqsnā), nem. Licht] 1. svetel, bleščeč λέβης, jasen, čist, bister ὕδωρ. 2. a) bel, gol, bosonog πούς, κῶλον, τὸ λευκόν (sc. ἱμάτιον) bela obleka NT; b) bled, siv θρίξ, osivel, γήρᾳ vsled starosti; c) ἡμέρα srečen.

πελιτνός 3 [Et. lat. palleo, bledeti; slov. plav (iz polv-), n. pr. plavi lasje] svinčenobarven, bel(kast), plav(kast), bled.

χλωρός 3 (gl. χλόη) 1. zelenkast(orumen), žoltozelen; bled, rumenkast. 2. a) o lesu: zelen (= svež, ne posušen); b) mladosten, v cvetu mladosti, svež αἷμα; δάκρυον svetel.

ὠχρός 3 bled, obledel.

кровинка f kaplja krvi; srce moje;
ни кровинки в лице bled ko stena