Franja

Zadetki iskanja

  • gnáti (žênem)

    A) imperf. ➞ pognati

    1. spingere, muovere, far andare, azionare:
    motor žene črpalko il motore muove la pompa
    predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
    gnati koso falciare
    gnati vesla remare
    gnati konja incitare, spronare il cavallo
    gnati sovražnika incalzare il nemico

    2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
    gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
    gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

    3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
    celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
    gnati v obup portare, indurre alla disperazione
    gnati v smrt portare alla morte, a morire

    4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
    ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

    5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gnati stvar predaleč esagerare
    pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
    pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
    pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
    med. gnati (bolnika)
    na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
    gnati k smehu far ridere, indurre al riso
    pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    gnati trmo incaponirsi in qcs.
    gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

    B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

    1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
    gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

    2. (s težavo se premikati) arrancare
  • gnijoč [ó] (-a, -o) verwesend, faulend, Faul- (blato der Faulschlamm)
  • gnil [iu] (-a, -o) faul; faulig; Faul- (sneg der Faulschnee, blato der Faulschlamm, mesto die Faulstelle); les: moderig; (razpadel) verrottet; (z gnilim strženom) kernfaul; figurativno faul
    gnilo vreme das Matschwetter
  • hez ženski spol droži; usedlina

    la hez del pueblo sodrga
    heces pl blato
    hasta las heces do dna (kozarca, kupe ipd.)
  • izloča|ti2 [ó] (-m) izločiti kemija, fizika freisetzen; tehnika aussondern, (obarjati) absetzen
    izločati blato tehnika schlammen
    izločati se sich entmischen, abgesetzt werden
  • izloča|ti3 [ó] (-m) izločiti živalstvo, zoologija, medicina entleeren; ausscheiden, iz ran: absondern, hormone v kri: ausschütten
    izločati blato/mleko/sluz koten/laktieren/schleimen
    izločati se ausgeschieden/abgesondert/ausgeschüttet werden
    blato, urin: abgehen
  • Karren2, der, figurativ voz, den Karren in den Dreck fahren/aus dem Karren ziehen zapeljati voz v blato/potegniti voz iz blata; vor den Karren spannen vpreči v voz; an den Karren fahren jemanden ostro kritizirati koga, ostro ukrepati proti komu; unter den Karren kommen priti pod kolesa
  • limoneux, euse [-nö, z] adjectif blaten

    eau féminin limoneuse voda, ki vsebuje blato, glen
  • lovilnik moški spol (-a …) tehnika die Auffangvorrichtung, der -fang, -fänger (za blato/goščo Schlammfang, krogel Kugelfang, nesnage Schmutzfänger, vozlov Knotenfänger, za olje Ölfänger, peska Sandfang)
  • lovílnik (-a) m apparecchio di cattura:
    lovilnik za blato filtro per il fango
    lovilnik za olje scodellino sbattiolio
  • másten (-tna -o) adj.

    1. grasso; unto; adiposo:
    anat. mastno tkivo tessutio adiposo
    mastna glina argilla grassa
    mastne jedi cibi grassi
    masten prašič maiale grasso
    mastni lasje capelli grassi
    masten madež frittella, padella, patacca
    mastni cinki (v juhi) occhi

    2. (mehek, lepljiv) grasso:
    mastno blato fango grasso

    3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
    mastna napitnina lauta mancia
    mastna služba lavoro lucroso
    masten dobiček prebenda

    4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
    mastna šala barzelletta spinta
    kozm. mastna koža pelle grassa
    grad. mastna malta malta di calce
    nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
    prašič mastne pasme maiale da grasso
    mastna zaušnica forte schiaffo
    masten glas voce untuosa
    usnj. mastno strojenje concia all'olio

    5. bot.
    mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)
  • materia ženski spol snov, materija, tvarina; predmet, stvar

    materia colorante barvilo
    en materia de kar se tiče, glede
    entiar en materia priti k stvari
    materias fecales iztrebki, blato
    materias primas, primeras materias surovine
    índice de materias vsebinsko kazalo
  • méšati (-am)

    A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

    1. mescolare, mischiare:
    mešati polento mescolare la polenta

    2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
    mešati barve mescolare i colori
    mešati karte mescolare le carte
    mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
    mešati beton impastare il calcestruzzo

    3. mescolare, confondere:
    mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
    mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

    4. pren. coinvolgere, intromettere

    5. pren. confondere (le idee), disorientare:
    taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
    dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
    pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
    pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
    ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
    pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

    B) méšati se (-am se) imperf. refl.

    1. mescolarsi:
    v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

    2. farneticare, vaneggiare:
    vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
    pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
    od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
    kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!
  • metáti (méčem)

    A) imperf. ➞ zmetati, vreči

    1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
    metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
    metati kovance gettare le monetine
    metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
    metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
    vulkan je metal (bruhal)
    žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

    2. sbattere (qua e là); nareč.
    meče ga božjast ha attacchi di epilessia

    3. mandare, trasferire

    4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
    metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

    5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
    že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

    6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
    metati očitke na rinfacciare a
    metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
    metati žarke, luč illuminare
    metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
    nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

    7.
    metati čudno luč na gettare una strana luce su
    metati senco turbare, gettare ombra su
    metati sum na far sospettare di

    B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, battersi con

    2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
    metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

    3. precipitare (cascata)

    4. pren. gettarsi contro, addosso a
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
    pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
    pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
    metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
    pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
    prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
    pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
    metati poker giocare a poker
    pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati trnek pescare con l'amo
    metati iz postelje buttar giù dal letto
    metati iz službe licenziare
    metati iz stanovanja sfrattare
    pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
    metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
    trg. metati na trg lanciare sul mercato
    metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
    metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
    pren. metati na izpitih bocciare agli esami
    metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
    metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
    šport. metati avt rimettere in gioco la palla
    šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
    vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega
  • móder1 (-dra -o) adj. azzurro, celeste, turchino, blu:
    modre oči occhi azzurri
    ves moder od zavisti verde dall'invidia
    modra cona zona blu
    agr. modra galica solfato di rame
    modra kri sangue blu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    les. modra pegavost macchiatura, chiazzatura
    bot. modri glavač cardo pallottola (Echinops ritro)
    modri glavinec fiordaliso, battisegola (Centaurea cyanus)
    zool. modra ozimica coregono, lavarello (Coregonus lavarellus)
    modri bikec nilgau (Boselaphus tragocamelus)
    zool. modri drozg passero solitario (Monticola solitarius)
    kem. modro barvilo blu
    modro kobaltno barvilo zaffera
    navt. modri trak nastro azzurro
    žel. modri vlak treno azzurro
    voj. modre čelade caschi blu
    geol. modro blato fanghi blu
    zool. modro sitce rodilegno giallo (Zeuzera pyrina)
  • mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

    mórska bitka naval battle, naval action
    mórsko blato ooze
    mórski bog sea god
    mórska bolezen seasickness
    mórska deklica (sirena) mermaid, siren
    mórsko dno sea bottom
    mórska gladina sea level, surface of the sea
    mórska globina depth of the sea
    mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
    mórska luka, pristanišče seaport
    mórska mačka zoologija long-tailed monkey
    mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
    mórski pes shark
    mórska ožina straits pl, channel
    mórski prašič porpoise
    mórski prašiček guinea pig
    mórska pena meerschaum
    mórska pošast sea monster
    mórska riba sea fish
    mórski rokav arm (ali branch) of the sea
    mórska sol sea salt
    mórsko tele seal, arhaično sea calf
    mórski tok sea current
    mórska trava sea grass
    mórska višina sea level
    velik mórski val billow
    mórski zaliv bay; gulf
    mórska voda sea water
    imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
    ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor
  • mūs-cerda -ae, f (*mūsscerda iz mūs in scerda; prim. indoev. subst. *sk̑ṓr, gen. *sk̑nés; prim. lat. cerno, cero, gr. σκώρ, gen. σκατός blato, iztrebek, sl. srati; po tvorbi mūs-cerda „mišji izloček, iztrebek“ so nastale obl. su-cerda (Tit. fr.), ovi-cerda (Fest.)) míšjak, míšjek, mišji iztrebek = murinus fimus: Plin., muscerdas primā syllabā productā dicebant antiqui stercus murinum Fest.
  • obogaten [ê] (-a, -o) tehnika angereichert (visoko hochangereichert)
    obogateno blato der Belebtschlamm
  • ocreux, euse [ɔkrö, z] adjectif okrast, okrasto rumen

    boue féminin ocreuse blato okraste barve
  • ognjeníški volcanic

    ognjeníški izbruh volcanic eruption
    ognjeníško blato volcanic mud
    ognjeníška steklena lava (obsidian) volcanic glass
    reka ognjeníške lave lava flow