Franja

Zadetki iskanja

  • hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

    rajši hotéti to prefer
    ne hotéti to be unwilling
    hočeš cigareto? will you have a cigarette?
    kaj hočete? what do you want?
    kaj hočeš od mene? what do you want of me?
    on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
    kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
    naj to hoče ali ne whether he likes it or not
    hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
    noče sprejeti denarja he won't accept the money
    naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
    kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
    ona dela, kar hoče she has her own way
    sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
    hočem, da greš domov I want you to go home
    s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
    imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
    hočemo mu dobro we wish him well
    kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
    hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
    dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
    kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
    hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
    hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
    hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
    kaj sem hotel reči? what was I going to say
    hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
    hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
    (sam) si to hotel you asked for it (yourself)
    hotela me je udariti she felt like hitting me
    usoda je hotela, da... it was fated that...
    srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
    on je tako hotel he wanted it that way
    hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
    nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
    na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
    jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
    kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
    hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same
  • hrenovka samostalnik
    1. pogosto v množini (vrsta klobase) ▸ virsli
    piščančja hrenovka ▸ csirkevirsli
    vegetarijanske hrenovke ▸ vegetáriánus virsli
    pečene hrenovke ▸ sült virsli
    skuhati hrenovke ▸ virslit főz
    hrenovke na žaru ▸ grillezett virsli
    par hrenovk ▸ egy pár virsli
    puranja hrenovka ▸ pulykavirsli
    telečja hrenovka ▸ borjúvirsli
    Zadnji dan smo podelili priznanja in diplome, kurili taborni ogenj in spekli hrenovke. ▸ Az utolsó napon az okleveleket és a diplomákat adtuk át, tábortüzet raktunk és virslit sütöttünk.
    Najraje imam špinačo, krompir in hrenovke, od sadja pa jagode. ▸ A legjobban a spenótot, a burgonyát és a virslit, a gyümölcsök közül pedig az epret szeretem.
    Povezane iztočnice: hrenovka v testu

    2. neformalno, lahko izraža negativen odnos (moški spolni ud) ▸ bőrös virsli [férfi nemiszerv]
    Rada bi kljub njegovi mini hrenovki ostala z njim. ▸ Apró virslije ellenére is szeretnék együtt maradni vele.
  • Hubblov vesoljski teleskop stalna zveza
    (naprava) ▸ Hubble űrtávcső
    Hubblov vesoljski teleskop zaradi varnostnih postopkov, ki mu preprečujejo, da bi se usmeril preblizu Soncu, Merkurja sploh ne more opazovati. ▸ A Hubble űrtávcső nem képes felvételeket készíteni Merkúrról, mert biztonsági meggondolások miatt nem kerülhet túl közel a Naphoz.
    Sopomenke: Hubblov teleskop
  • húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

    húda bolezen serious illness
    húda bolečina great pain
    húdi časi hard times pl
    húd kašelj a bad cough
    húd mraz a very severe frost
    húd veter sharp wind
    húda vročica (mrzlica) a virulent fever
    húda vročina intense heat
    húda ura thunderstorm
    nič húdega sluteč unsuspecting
    ta je pa že prehuda! this is outrageous!
    delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
    nič húdega ti ne delam I do you no harm
    nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
    nič húdega ni v tem there is no harm in it
    ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
    ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
    nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
    nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
    biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
    húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
    v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
    če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
    če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
    najhujše še pride the worst is yet to come
    húdo (prislov) badly
    toliko hujše! all the worse!; so much the worse
    vedno hujše worse and worse
    bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
    húdo se motiš there you are greatly mistaken
    húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
    ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
    húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
    húdo (trda) je za denar money is scarce
    saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
    mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • hudíčev (-a -o) adj.

    1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
    nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
    hudičevi naklepi disegni diabolici
    hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
    kem. hudičevo olje anidride solforica

    2. pren. del diavolo:
    rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

    3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
    hudičevi časi tempi brutti
    hudičevo vreme tempo pessimo

    4. pren. (v povedni rabi)
    biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
    biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda
  • hudó adv.

    1. molto, assai; gravemente:
    hudo podražiti rincarare (di) molto
    hudo zebsti fare un gran freddo
    biti hudo bolan essere gravemente ammalato
    biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
    hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso

    2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
    hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno

    3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
    materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
    biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
    biti hudo po domu avere nostalgia della casa
    hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
    hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
    s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
    pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
    nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti
  • hvalíti louer, faire l'éloge de, louanger, approuver, priser, célébrer, glorifier, préconiser, prôner , (pretirano) porter aux nues

    hvaliti se se louer, se vanter, se glorifier, se faire gloire, se piquer de, tirer vanité de quelque chose
    ne da bi se hvalil sans vouloir m'en vanter (ali glorifier), (soit dit) sans vanité
  • hváliti (-im)

    A) imperf. ➞ pohvaliti

    1. lodare, elogiare; esaltare:
    gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
    pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso

    2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
    hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
    rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

    B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
    ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
    PREGOVORI:
    dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca
  • igrati se mačke in miši s kom frazem
    (uživati v popolni premoči; redkejša oblika) ▸ játszik valakivel, mint macska az egérrel
    Država, univerza in ministrstvo se igrajo mačke in miši z občino, da bi zbili ceno. ▸ Az állam, az egyetem és a minisztérium úgy játszik az önkormányzattal, mint macska az egérrel, hogy letörjék az árakat.
    Sopomenke: igrati se igro mačke in miši s kom
  • iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

    ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
    iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
    iméti glavno besedo to be the spokesman
    iméti čas za to have time for
    iméti govor to make a speech, to deliver an oration
    iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
    iméti ime to bear a name
    iméti nahod to have a cold
    iméti nekaj denarja to have some money
    iméti izbiro to have a choice
    iméti napako to have a fault
    iméti prav to be right
    ne iméti prav to be wrong
    iméti posla z to have dealings with
    iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
    iméti koga za norca to regard someone as a fool
    iméti potrpljenje to have patience, to be patient
    iméti težave to have difficulties
    iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
    ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
    iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
    iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
    iméti pravico do to be entitled to
    iméti referendum to hold a referendum
    iméti volitve to hold elections
    iméti za posledico to entail
    iméti v vidu to have in view
    rad iméti to like, to be fond of
    najrajši iméti to prefer above all
    rajši iméti to prefer, to like better
    sedaj imamo zimo it is winter now
    imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
    to nima nič na sebi it is of no consequence
    kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
    dobro se imejte! have a good time!
    ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
    imel je priti včeraj he was to come yesterday
    hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
    imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
    iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
    iméti obzir to be considerate
    iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • Indija Koromandija frazem
    (obljubljena dežela) približek prevedkakánaán, eldorádó
    Bela krajina naj bi bila slovenska Indija Koromandija. ▸ Egyesek szerint Bela krajina Szlovénia eldorádója.
    Pravzaprav je Miami Indija Koromandija potrošništva in velikih trgovin. ▸ Valójában Miami a fogyasztói társadalom és a nagy üzletek kánaánja.
    Strokovnjaki so pripravili nekaj nasvetov za varno pot skozi kalorično bogato Indijo Koromandijo prazničnih dni. ▸ A szakértők összeállítottak néhány tippet a biztonságos utazáshoz az ünnepnapok kalóriadús kánaánjában.
  • indiskréten indiscreet; inconsiderate; prying; imprudent; inquisitive, pogovorno nosy; (oseba) talkative, loose-tongued, (jezik) loose

    daleč od indiskrétnih pogledov far from prying eyes
    nekoliko indiskrétna opazka a somewhat impertinent (ali tactless) remark
    ne bi hotel biti indiskréten, koliko ste plačali za to? if I'm not too curious, how much did you pay for it?
  • interés interest; (korist) advantage, profit; (zanimanje, radovednost) curiosity, concern (in)

    v interésu svoje družine in the interest of one's family
    v njihovem interésu on (ali in) their behalf
    za splošni interés for the common (ali public) weal, for the general welfare (ali good of all)
    splošnega interésa of general interest
    nezdružljivi interési conflicting interests pl
    v interésu vašega zdravja in the interests of your health
    interési obrambe države defence interests of the country
    interési varnosti države security interests pl of the country
    skupni interési common interests pl
    zastopanje, zastopstvo interésov representation of interests
    splošnega interésa of general interest
    konfliktni interési conflicting interests pl
    to je v mojem interésu it is in my interest
    je v interésu... it is in the interest of...
    to je bilo storjeno v tvojem interésu that was done for your sake
    v tvojem interésu je, da rečeš tako it is in your interest to say so
    ima interés za vse, kar vidi he takes an interest in everything he sees
    izgubiti interés to lose interest
    koristiti javnim interésom to benefit the public interest
    škodovati interésom to impair the interests of
    služiti svojim osebnim interésom to serve one's private (ali one's own) interests
    ščititi interése kake osebe to protect (ali to uphold) someone's interests
    ne imeti interésa za... to have no interest in...
    ne vidim interésa, da bi sodeloval z njim I don't find it advantageous (ali in my interest) to collaborate with him
    vem, kje so moji interési I know which side my bread is buttered on
    zastopati interése kake osebe to look after someone's interests
  • intímen intimate; inward; internal; close; near

    intímen prijatelj an intimate (ali a close) friend, a bosom friend; intimate
    najbolj intímni kotički duše the inmost recesses of the soul
    to so preveč intímne stvari, da bi o njih govorili those things are too near one's heart to be spoken of
    biti intímen s kom to be familiar (ali intimate) with someone
    to so preintimne zadeve, da bi o njih tu razpravljali these are matters too intimate to be discussed here
    moj (najbolj) intímni prijatelj my second self
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

    íti dalje to go on, to advance, to proceed
    íti gor (dol) to go up (to go down)
    íti mimo to go (ali to pass) by
    íti nazaj to go back
    íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
    íti preko to cross
    íti proč to go away, to go off
    íti ven to go out
    íti stran to go off
    íti čez cesto to cross the street
    íti na lov to go hunting
    íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
    íti komu naproti to go to meet someone
    pustiti koga íti to let someone go
    íti dobro v prodajo to be selling well
    íti hitreje to go faster, to push on
    íti skupaj to go together
    íti s kom to accompany someone
    íti s kolesom to cycle
    íti korakoma to go at footpace
    íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
    íti na deželo, na kmete to go off to the country
    íti med ljudi, med družbo to go into society
    íti na sprehod to go for a walk
    íti na kose, na koščke to go to pieces
    íti na potovanje to go on a journey
    íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
    íti komu k srcu to go to one's heart
    íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
    íti spat to go to bed
    íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
    íti na bolje to improve
    íti na lim, na limanice to fall into a trap
    íti vase (figurativno) to retire within oneself
    iti komu s pota to make room for someone
    Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
    izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
    kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
    za kaj (pa) gre? what's it all about?
    za to gre (v tem je stvar) that's the point
    kadar gre za... when it comes to...
    dobro mu gre he is doing well
    gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
    gre za veliko vsoto a large sum is at stake
    gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
    gre v milijone that runs into millions
    posli gredo slabo business is slack (ali dull)
    tako ne bo šlo this won't do
    to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
    grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
    če bi šlo po mojem if I had my way
    to gre malo predaleč that's going a bit too far
    drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
    vse gre narobe everything is topsy-turvy
    z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
    ne morem iti preko tega I can't get over it
    naj gre, kot hoče! come what may!
    kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
    to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
    mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
    proti šesti uri gre it's nearly six
    gre proti poldnevu it's getting on for noon
    zaloge gredo h kraju stocks are running short
    delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
    4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
    pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
    lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
    če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
    íti se to play
  • izbóljšati to improve; to make better; to mend; to ameliorate

    to stvari ne bo izboljšalo this will not mend matters
    izbóljšati se to improve, to mend, to ameliorate, to alter for the better
    njegovo zdravje se je izboljšalo his health has improved
    moglo bi se izbóljšati there is room for improvement