Franja

missus -ūs, m (mittere)

I. met(anje), lučanje, lučaj, zagon, zaganjanje, spust, spuščanje, strel(janje): haud paulo quam hasta vehementius ictu missuque telum L., pili L., telorum Auct. b. Hisp., missus bis mille sagittae Lucr. —

II.

1. pošiljanje, naročilo, povelje, ukaz (v tem pomenu le v abl. sg.): missu Caesaris C. ali regis V. poslan od, nuntius venit ephorum missu N. po naročilu, na povelje, po ukazu.

2.
a) en poskus gladiatorjev ali en obvoz dirkačev v cirkusu: spectaculum multiplicatis missibus in serum produxit Suet., quo facilius centum missus peragerentur Suet.
b) prineseno na mizo, prinesena jed, rihta: omnes, singuli missus Lamp., quot missus esset habiturus Lamp.

mok|er [ó] (-ra, -ro) [naß] nass; dan: diesig; čisto: [klatschnaß] klatschnass, durch und durch [naß] nass, [tropfnaß] tropfnass
moker kot cucek/miš [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass, [quitschnaß] quitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus, [pitschnaß] pitschnass
od dežja: [regennaß] regennass; od potu: [schweißnaß] schweißnass, človek: schweißgebadet; od solza: [tränennaß] tränennass
moker sneg der [Naßschnee] Nassschnee
moker do kože bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
figurativno moker za ušesi [naß] nass hinter den Ohren
Naß- (jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit, klobučevina der [Naßfilz] Nassfilz, para der [Naßdampf] Nassdampf, priprava die [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, stiskalnica die [Naßpresse] Nasspresse, teža das [Naßgewicht] Nassgewicht, tla der [Naßboden] Nassboden, brušenje das [Naßschleifen] Nassschleifen, lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung, stiskanje das [Naßpressen] Nasspressen, vlečenje das [Naßziehen] Nassziehen)
tehnika, metalurgija moko zasipanje der Spülversatz

morgen¹,

1. jutri; bis morgen do jutri; für morgen za jutri; morgen in 8 Tagen jutri teden

2. figurativ jutrišnji dan

3. von morgen jutrišnji (die Welt von morgen jutrišnji svet)

morgens zjutraj; von morgens bis abends od jutra do večera

Morgenstunde, die, jutranja ura; bis in die Morgenstunden hinein do jutra; Morgenstunde hat Gold im Munde rana ura zlata ura

mož¹ [ó] moški spol (-a, -a, -je) der Mann
črni mož der Butzmann, der schwarze Mann
divji mož der wilde Mann
mali mož der Gernegroß
mladi mož der Stint
mož beseda ein Mann von Wort
mož stoletja der Mann des Jahrhunderts
mož z lajno der Leierkastenmann
povodni mož der Neck, Nickelmann, Wassermann
slamnati mož der Strohmann
sneženi mož der Schneemann
možje množina Männer, die Männlichkeit
spremstvo kralja ipd.: zgodovina die Mannen
ledeni možje die Eisheiligen, die gestrengen Herren
kot en mož wie ein Mann
mož ob možu Mann an Mann
mož proti možu boj: Mann gegen Mann
boj mož proti možu der Nahkampf
mož za možem Mann für Mann
do zadnjega moža bis auf den letzten Mann

mrak moški spol (-a …) die Dämmerung, Abenddämmerung; (tema) die Dunkelheit, das Halbdunkel
ko pade mrak bei der einbrechenden Dämmerung, bei Einbruch der Dunkelheit/Nacht
do mraka bis zum Dunkelwerden
ob mraku (ko se zmrači) bei Eintritt der Dunkelheit

mulctra -ae, f (mulgēre)

1. molznják, golída: Col., bis venit ad mulctram (vitula) V.

2. meton. mleko v molznjaku: Col.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

nachher, nachher potem, zatem, pozneje; 5 Jahre nachher 5 let zatem/pozneje; Bis nachher! Na svidenje!

nadaljnj|e srednji spol Weiteres (das Weitere)
v nadaljnjem im Weiteren
brez nadaljnjega ohne weiteres
do nadaljnjega bis auf Weiteres

najmanjš|i (-a, -e) der/die/das kleinste, geringste ➞ → majhen
kar najmanjši geringstmöglich, kleinstmöglich, möglichst klein/gering
Mindest- (znesek der Mindestbetrag, odškodnina die Mindestentschädigung, možna mera das Mindestmaß, teža tovora die Mindestfrachtmenge, vsebnost der Mindestgehalt, kazen die Mindeststrafe)
najmanjša vrednost der Tiefstwert
do najmanjše podrobnosti bis ins kleinste
ne imeti niti najmanjšega razloga nicht die leiseste Veranlassung (haben)
ne imeti niti najmanjšega pojma keinen blassen Schimmer haben
ne imeti niti najmanjšega upanja nicht die geringste Hoffnung haben
najmanjši skupni večkratnik matematika kleinstes gemeinsames Vielfaches, das k. g. V.

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

Neige, die, (-, -n)

1. ostanek; zur Neige gehen iti h koncu, iztekati se; bis zur Neige do zadnje kaplje

2. (Abhang) pobočje

nek|i¹ [é] (-a, -o)

1. naključen: ein, eine, ein
nek drug ein anderer
nekega dne eines Tags
nekega lepega dne eines schönen Tages
nekega ponedeljka zvečer an einem Montagabend
neke noči eines Nachts
iz nekega drugega sveta aus einer anderen Welt, figurativno von einem anderen Stern

2. neimenovan: ein gewisser/eine gewisse/ein gewisses
do neke mere bis zu einem gewissen Grad
v nekem smislu in gewisser Beziehung

neskončnost [ô] ženski spol (-i …) die Unendlichkeit
v neskončnost ins Unendliche, bis ins Grenzenlose/Uferlose/[Unermeßliche] Unermessliche

Niere, die, (-, -n) ledvica, obist; figurativ bis auf die Nieren do obisti; an die Niere gehen iti na jetra

Nikole ženski spol figurativno Sankt Nimmerlein
do svetega Nikoleta bis zu den griechischen Kalenden
ob svetem Nikoletu an Nimmerleinstag, am Sankt-Nimmerleins-Tag, wenn Ostern und Pfingsten auf einen Tag fallen

nižin|a ženski spol (-e …) die Niederung, die Ebene, Tiefebene, das Tiefland; pred hribovjem: das Unterland; močvirnata: das Marschland
Padska nižina die Poebene
Panonska nižina Pannonisches Becken
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein