Franja

Zadetki iskanja

  • double [dublə] adjectif dvojen; dvakraten; posebno čvrst; figuré dvojezičen, lažniv, hinavski; masculin dvojnost, dvakratnost; dvojnik, duplikat; dubleta; dvojnik (oseba); théâtre namestnik; (tenis) igra v dvoje, dúbel; marine dvojka

    double masculin dames, messieurs, mixte (tenis) ženski, moški, mešani dúbel
    double emploi masculin, (commerce) dvojno navajanje, nepotrebno ponavljanje
    double fenêtre féminin dvojno okno
    double menton masculin dvojna brada, podbradek
    double masculin d'une personne dvojnik kake osebe
    double sens masculin dvojen pomen
    doubles masculin pluriel de timbres dublete znamk
    double-toit masculin nastreha (pri šotoru)
    à double face (obleka), ki se nosi na obe strani
    à double entente, à double sens dvoumen
    à double traction z dvema lokomotivama (električno vleko)
    en double v dvojniku
    au double dvojno (plačati)
    fait en double napisano v dvojniku
    agent masculin double tajni agent, ki služi hkrati dvema nasprotnima si državama
    étoffe féminin double face dvostransko blago
    fleur féminin double polnocvetna cvetlica
    lettre féminin double podvojena črka
    homme masculin à double face hinavec, licemerec
    partie féminin double dvojno knjigovodstvo
    prise féminin double (él) dvojno stikalo
    voiture féminin à double commande avto za pouk v šofiranju
    avoir en double imeti v dvojniku
    faire double coup (figuré) ubiti dve muhi z enim udarcem
    faire double emploi biti odveč
    fermer la porte à double tour dvojno zakleniti vrata
    gagner le double zaslužiti dvakrat več
    jouer un double jeu (figuré) igrati dvolično igro
    mener une double vie živeti dvojno življenje
    mettre en double enkrat na dvoje preganiti
    mettre le double de temps porabiti dvakrat toliko časa
    mettre les bouchées doubles (familier) zelo hitro jesti; mnogo hitreje delati
    se mettre en double da(ja)ti si mnogo truda
    parier double contre simple staviti 2: 1
    payer double plačati dvojno, dvakrat toliko
    voir double videti dvojno
  • doubler [duble] verbe transitif podvojiti; preganiti; podložiti (obleko); iti, peljati (quelque chose mimo česa); automobilisme prehite(va)ti; figuré pomnožiti, ojačiti, zvišati; théâtre nadomeščati (v igri); film sinkronizirati; marine objadrati, pluti okoli; technique dublirati; typographie (pomotoma) dvojno staviti; verbe intransitif dvojno, dvakratno narasti, podvojiti se

    doubler un acteur nadomestovati igralca
    doubler une classe ponavljati razred
    doubler en fer okovati z železom
    doubler le pas podvojiti korak; figuré truditi se z večjo vnemo
    doubler un cap objadrati rt
    doubler une voiture prehiteti (drug) avto
    défense de doubler! prehitevanje prepovedano!
    doubler quelqu'un (familier) izdati koga
    doubler de fourrure podložiti s krznom
    doubler de valeur podvojiti se v vrednosti
    mes impôts ont doublé davki so se mi podvojili
  • družinski avtomobil stalna zveza
    (prevozno sredstvo) ▸ családi autó
    Sopomenke: družinski avto
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • dvosédežen two-seated; double-seated

    dvosédežen avto twoseater, (športni) roadster, (zaprt) coupé
    dvosédežen bicikel tandem
    dvosédežno letalo two-seater airplane
  • dvósédežen de dos asientos, de dos plazas

    dvosedežni avto coche m de dos asientos (ali plazas)
    dvosedežno kolo tándem m
    dvosedežno letalo avión m de dos plazas
  • éclabousser [-buse] verbe transitif obrizgati ali zamazati z blatom; figuré oblatiti, kompromitirati, ponižati koga

    la voiture a éclaboussé les passants avto je obrizgal pasante z blatom
    le scandale a éclaboussé tous ses amis škandal je kompromitiral vse njegove prijatelje
    il veut éclabousser ses voisins ponižati hoče svoje sosede z razkazovanjem svojega bogastva
  • écraser [ekraze] verbe transitif streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti

    s'écraser raztreščiti se; škripati (o snegu); prerivati se, gnesti se (ljudje); populaire, figuré postati čisto majhen
    écraser avec le pied poteptati
    écraser un grain (familier) izpiti kozarec vina
    écraser dans l'œuf v kali zatreti
    écraser l'ennemi, l'insurrection streti sovražnika, zatreti vstajo
    il s'est fait écraser par une voiture avto ga je povozil
    en écraser (familier) spati kot ubit, ko klada
    les impôts nous écrasent davki nas tarejo
    les détails écrasent l'essentiel podrobnosti zasenčijo bistvo
    l'avion s'est écrasé sur le sol letalo se je raztreščilo na tleh
    je suis écrasé de travail, de fatigue ves zbit sem od dela, od utrujenosti
    il n'était pas de taille pour discuter, il s'est écrasé ni bil
  • električar samostalnik
    1. (strokovnjak za elektriko) ▸ villanyszerelő
    izučiti se za električarja ▸ villanyszerelőnek tanul
    električarji in vodovodarji ▸ villanyszerelők és vízvezetékszerelők
    upokojeni električar ▸ nyugdíjas villanyszerelő
    Toni se je zaposlil v Ljubljani, kjer se je izučil za električarja. ▸ Toni Ljubljanában kapott állást, ahol villanyszerelőnek tanult.

    2. neformalno, v glasbenem kontekstu (izvajalec elektronske glasbe) ▸ elektronikus zenész
    Ko je leta 2002 osvojil grammyja, je imel duet Deep Dish že kulten status med progresivnimi električarji. ▸ Amikor a Deep Dish 2020-ben megkapta a Grammy-díjat, a duónak már kultusza volt a progresszív elektronikus zenészek között.

    3. neformalno (avto) približek prevedkaelektromos autó
    Šef Nissana je potrdil, da so v ZDA razprodali električarja Nissana Leaf. ▸ A Nissan főnöke megerősítette, hogy az USA-ban elkelt az összes Nissan leaf elektromos autó.

    4. ponavadi v množini, neformalno, v športnem kontekstu (igralec kluba Elektra) približek prevedkaaz Elektro kosárlabda-klub tagja
    Gostje so vodili že za 9 točk, a je v nadaljevanju obramba električarjev stvari postavila na svoje mesto.kontrastivno zanimivo A vendégek már kilenc ponttal vezettek, amikor az Elektro védelme helyrehozta a dolgokat.
  • eléktričen electric; (stroj itd.) electrical

    eléktrično (prislov) electrically
    negativno (pozitivno) eléktričen electropositive (electronegative)
    eléktričen avto electromobile, electric motor car
    eléktričen brivnik electric shaver
    eléktrična cestna železnica pogovorno the trams; the electric; electric car, electric tramway; ZDA streetcar; electric trolley; street railway, (v New Yorku) surface car
    eléktrična ogrevalna blazina electric cushion
    eléktrična energija electrical energy
    eléktrična jegulja zoologija electric eel
    eléktričen hladilnik electric refrigerator
    eléktrični naboj electric charge
    eléktrična napeljava electric conduit
    eléktrična naprava electrical appliance; electric installation
    eléktrični kuhalnik electric cooker (ali oven, stove)
    eléktrična (talilna) peč electric furnace
    eléktrični pogon electric drive
    eléktrična luč, eléktrična razsvetljava electric lght
    eléktrično orodje power tool
    eléktrično polje electrical field
    eléktrična sobna peč electric fire
    prenos eléktrične moči electric power transmission
    eléktričen stik electric contact
    eléktričen stol ZDA electric chair
    eléktrični skat zoologija electric ray
    eléktrični stroj electrical machine
    eléktrični sveder electric drill
    eléktrična žepna svetilka electric pocket lamp, electric torch
    eléktrični števec electric light meter, electricity meter
    eléktrični šok electric shock
    eléktrični štedilnik (kuhalnik) electric cooker
    eléktrični tok electric current
    prekinitev eléktričnega toka power breakdown
    usmrtitev z eléktriko electrocution
    eléktrično varjenje electric welding
    eléktrična vleka electric traction
    eléktrični ventilator electric fan
    vrvica za eléktrično svetilko flex
    eléktrični voz ZDA electric car
    eléktrični zvonec electric bell
    eléktrična železnica electric railway
    eléktrična žičnica telpher line
    biti ubit (usmrčen) od eléktričnega toka to be electrocuted
    eléktrično poganjati to run by electricity
    nočna eléktrična tarifa off-peak tariff
  • embarquer [ɑ̃barke] verbe transitif vkrcati, natovoriti; familier odnesti s seboj; familier aretirati, zapreti; figuré zaplesti (dans v); začeti (kako stvar); verbe intransitif iti na ladjo; vstopiti v vagon; preplaviti krov ali čoln (valovi)

    s'embarquer vkrcati se (pour za); familier vstopiti (dans v) (v avto, vlak, letalo); figuré spustiti se, zaplesti se (dans v)
    affaire féminin bien, mal embarquée dobro, slabo začeta stvar
  • emboutir [ɑ̃butir] verbe transitif vzbočiti; vtisniti; obložiti s kovinskimi ploščicami; zadeti v, trčiti, zaleteti se v

    un camion a embouli ma voiture tovornjak je zadel, trčil v moj avto
  • enliser [ɑ̃lize] verbe transitif

    enliser sa voiture zapeljati svoj avto v močvirje, v blato, v pesek
    cette procédure enlise le procès ta postopek zavira, zaustavlja, zavlačuje proces
    s'enliser pogrezati se (v živem pesku, v močvirju), figuré izginiti; obtičati
    l'enquête policière s'enlise policijska preiskava je obtičala
  • envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

    j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
    j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
    il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
    crever, sécher d'envie pokati od zavisti
    faire envie zbuditi željo, poželenje
    cette voiture me fait envie želim si ta avto
    faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
    passer son envie zadovoljiti svojo željo
    porter envie à quelqu'un zavidati komu
    l'envie me prend (de) zahoče se mi
    mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
    susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom
  • essayer [ɛsɛje] verbe transitif poskusiti; pokusiti; preizkusiti; poskušati; pomeriti (obleko) (à, sur na); preiskovati

    s'essayer poskusiti se (à la peinture v slikanju, dans un rôle v vlogi); skušati; upati si
    essayer un vin, un mets pokusiti vino, jed
    essayer une voiture preizkusiti avto
    essayer un vêtement de confection pomeriti konfekcijsko obleko
    essayer de nager poskusiti plavati
  • essence [ɛsɑ̃s] féminin bistvo, bitnost; substanca; esenca; ekstrakt, (eterično) olje; (essence minérale) mineralno olje; gorivo, bencin; pluriel razne vrste drevja

    par essence po svoji naravi
    essence d'avion, de voiture bencin za letalo, za avto
    essence de café kavin ekstrakt
    essence graissée à l'huile mešanica bencina in olja
    essence de roses rožno olje
    essence synthétique sintetičen bencin
    essence de térébenthine terpentinovo olje
    bidon masculin d'essence bencinska ročka
    briquet masculin à essence vžigalnik na bencin
    distributeur d'essence, pompe féminin à essence razdeljevalec bencina, bencinska črpalka
    poste masculin d'essence bencinska postaja (servis)
    réchaud masculin à essence kuhalnik na bencin
    réservoir masculin à essence bencinski tank, rezervoar
    faire le plein d'essence (avto) napolniti bencinski tank
    prendre de l'essence (automobilisme) vzeti bencin
    la voiture est en panne d'essence avtu je zmanj
  • estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

    estar en casa biti doma
    estar bueno (bien) dobro se počutiti
    estar mal slabo se počutiti
    estoy mejor bolje mi gre
    ¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
    estar a sus anchas prijetno se počutiti
    estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
    estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
    ¡está bien! že dobro! bomo že videli!
    estar verde biti nezrel
    estar de ver biti zanimiv
    eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
    ¡está de Dios! to je v božjih rokah
    el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
    ¿está V.? razumete? ste razumeli?
    ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
    ¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
    ¡ya está! gotovo! končano!
    ¡está la comida! jed je servirana!
    estar leyendo (v tem trenutku) brati
    estar agonizando umirati
    la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
    ¡lo estoy viendo! to je jasno!
    está probado dokazano je
    el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
    estar acostado ležati
    estar derecho, estar de pie stati (stojim)
    estar sentado sedeti
    las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
    las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
    estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
    estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
    estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
    estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
    estoy con él stanujem pri njem
    enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
    estoy mal con él skregan sem z njim
    estoy con fiebre imam vročino
    estar con las manos vacías sem brez dela
    estar de partida biti pripravljen za odhod
    estar de viaje biti na potovanju
    estar de aprendiz bili vajenec
    estar de parto biti na porodu
    estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
    estar de pega smolo imeti
    estar de suerte srečo imeti
    estar de luto žalovati
    estar en todo vse vedeti
    estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
    estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
    estar para morir umirati
    estoy para marcharme nameravam odpotovati
    no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
    estar por alg. držati s kom
    estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
    está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
    estar sin blanca imeti prazne žepe
    estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
    estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
    estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
    está que brama besen je
    estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
    estarse muriendo umirati
    ¡estáte quieto! bodi miren! mir!
  • estate [istéit] samostalnik
    arhaično stanje; posestvo, posest, zemljišče; dediščina; konkurzna masa

    pogovorno fourth estate tisk
    estate agent posredovalec za nakup in prodajo zemljišč
    building estate parcela
    estate car avto s sedeži za potnike in večjim prostorom za prtljago
    personal estate premičnine
    real estate nepremičnine
    the holy estate of matrimony sveti zakonski stan
    owner of large estates veleposestnik
  • facile [fasil] adjectif lahek, netežaven, lahkoten; neprisiljen, naraven; znosen; priljuden, dobrodušen, popustljiv; (ženska) površen, labkomiseln; (otrok) ubogljiv, pokoren; (slog) gladek, okreten

    facile comme bonjour zelo lahek
    cette voiture est facile à conduire ta avto je lahko šofirati
    facile à manier pripraven, ročen; lahek za upravljanje
    il est facile à vivre z njim je lahko živeti
    il est facile de faire cela to je lahko napraviti
    il est trop facile avec ses enfants premehek, preveč popustljiv je s svojimi otroki
    avoir la vie facile imeti lepo življenje (obilo denarja)
    avoir l'argent facile biti vedno pripravljen plačevati
    avoir les larmes faciles za vsako stvar se cmeriti
    (familier) il y a bien 5 kilomètres facile jusqu'à la ville najmanj 5 km je do mesta
  • feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

    feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
    feu d'artifice umetni ogenj
    feu de Bengale bengalični ogenj
    feu de la colère silna jeza
    feu de camp taborni ogenj
    feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
    feux pluriel du diamant sijaj diamanta
    feux pluriel de l'été poletna vročina
    feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
    feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
    feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
    feu nourri gost, močan ogenj
    feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
    feu de forêt gozdni požar
    feu grégeois grški ogenj
    feu de joie kres
    les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
    feu de mine požar v rudniku
    feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
    feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
    feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
    feu du rasoir vneta koža po britju
    feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
    feu Saint-Elme Elijev ogenj
    feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
    à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
    à l'épreuve du feu varen pred ognjem
    en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
    feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
    au feu! gori!
    arme féminin à feu strelno orožje
    auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
    baptême masculin du feu ognjeni krst
    bouche féminin à feu top, kanon, možnar
    coup masculin de feu strel
    épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
    école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
    aller au feu iti v boj
    allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
    avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
    avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
    avoir le feu au derrière zelo hitro iti
    n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
    avoir la bouche en feu imeti vneta usta
    cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
    craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
    cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
    condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
    demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
    donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
    éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
    être dans son coup de feu tičati sredi dela
    être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
    être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
    être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
    être sans feu ni lieu biti brez doma
    faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
    faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
    ne pas faire long feu ne trajati dolgo
    faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
    faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
    jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
    se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
    jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
    mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
    mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
    faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
    ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
    prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
    prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
    prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
    souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
    n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
    c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
    le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
    il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj