double [dublə] adjectif dvojen; dvakraten; posebno čvrst; figuré dvojezičen, lažniv, hinavski; masculin dvojnost, dvakratnost; dvojnik, duplikat; dubleta; dvojnik (oseba); théâtre namestnik; (tenis) igra v dvoje, dúbel; marine dvojka
double masculin dames, messieurs, mixte (tenis) ženski, moški, mešani dúbel
double emploi masculin, (commerce) dvojno navajanje, nepotrebno ponavljanje
double fenêtre féminin dvojno okno
double menton masculin dvojna brada, podbradek
double masculin d'une personne dvojnik kake osebe
double sens masculin dvojen pomen
doubles masculin pluriel de timbres dublete znamk
double-toit masculin nastreha (pri šotoru)
à double face (obleka), ki se nosi na obe strani
à double entente, à double sens dvoumen
à double traction z dvema lokomotivama (električno vleko)
en double v dvojniku
au double dvojno (plačati)
fait en double napisano v dvojniku
agent masculin double tajni agent, ki služi hkrati dvema nasprotnima si državama
étoffe féminin double face dvostransko blago
fleur féminin double polnocvetna cvetlica
lettre féminin double podvojena črka
homme masculin à double face hinavec, licemerec
partie féminin double dvojno knjigovodstvo
prise féminin double (él) dvojno stikalo
voiture féminin à double commande avto za pouk v šofiranju
avoir en double imeti v dvojniku
faire double coup (figuré) ubiti dve muhi z enim udarcem
faire double emploi biti odveč
fermer la porte à double tour dvojno zakleniti vrata
gagner le double zaslužiti dvakrat več
jouer un double jeu (figuré) igrati dvolično igro
mener une double vie živeti dvojno življenje
mettre en double enkrat na dvoje preganiti
mettre le double de temps porabiti dvakrat toliko časa
mettre les bouchées doubles (familier) zelo hitro jesti; mnogo hitreje delati
se mettre en double da(ja)ti si mnogo truda
parier double contre simple staviti 2: 1
payer double plačati dvojno, dvakrat toliko
voir double videti dvojno
Zadetki iskanja
- doubler [duble] verbe transitif podvojiti; preganiti; podložiti (obleko); iti, peljati (quelque chose mimo česa); automobilisme prehite(va)ti; figuré pomnožiti, ojačiti, zvišati; théâtre nadomeščati (v igri); film sinkronizirati; marine objadrati, pluti okoli; technique dublirati; typographie (pomotoma) dvojno staviti; verbe intransitif dvojno, dvakratno narasti, podvojiti se
doubler un acteur nadomestovati igralca
doubler une classe ponavljati razred
doubler en fer okovati z železom
doubler le pas podvojiti korak; figuré truditi se z večjo vnemo
doubler un cap objadrati rt
doubler une voiture prehiteti (drug) avto
défense de doubler! prehitevanje prepovedano!
doubler quelqu'un (familier) izdati koga
doubler de fourrure podložiti s krznom
doubler de valeur podvojiti se v vrednosti
mes impôts ont doublé davki so se mi podvojili - družinski avtomobil stalna zveza
(prevozno sredstvo) ▸ családi autó
Sopomenke: družinski avto - držáti (-ím)
A) imperf.
1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro
2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!
3. (držati skupaj, vzdržati) tenere
4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne
5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare
6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore
7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo
8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese
9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì
10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri
11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore
12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro
13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto
14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di
15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò
B) držáti se (-ím se) imperf. refl.
1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto
2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente
3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra
4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi
5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)
6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente
7. (vesti se) comportarsi
8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta - dvosédežen two-seated; double-seated
dvosédežen avto twoseater, (športni) roadster, (zaprt) coupé
dvosédežen bicikel tandem
dvosédežno letalo two-seater airplane - dvósédežen de dos asientos, de dos plazas
dvosedežni avto coche m de dos asientos (ali plazas)
dvosedežno kolo tándem m
dvosedežno letalo avión m de dos plazas - éclabousser [-buse] verbe transitif obrizgati ali zamazati z blatom; figuré oblatiti, kompromitirati, ponižati koga
la voiture a éclaboussé les passants avto je obrizgal pasante z blatom
le scandale a éclaboussé tous ses amis škandal je kompromitiral vse njegove prijatelje
il veut éclabousser ses voisins ponižati hoče svoje sosede z razkazovanjem svojega bogastva - écraser [ekraze] verbe transitif streti, zmeti, zdrobiti, zmečkati; pogaziti, povoziti; uničiti; potlačiti, pobiti; skrušiti; zasenčiti
s'écraser raztreščiti se; škripati (o snegu); prerivati se, gnesti se (ljudje); populaire, figuré postati čisto majhen
écraser avec le pied poteptati
écraser un grain (familier) izpiti kozarec vina
écraser dans l'œuf v kali zatreti
écraser l'ennemi, l'insurrection streti sovražnika, zatreti vstajo
il s'est fait écraser par une voiture avto ga je povozil
en écraser (familier) spati kot ubit, ko klada
les impôts nous écrasent davki nas tarejo
les détails écrasent l'essentiel podrobnosti zasenčijo bistvo
l'avion s'est écrasé sur le sol letalo se je raztreščilo na tleh
je suis écrasé de travail, de fatigue ves zbit sem od dela, od utrujenosti
il n'était pas de taille pour discuter, il s'est écrasé ni bil - električar samostalnik
1. (strokovnjak za elektriko) ▸ villanyszerelőizučiti se za električarja ▸ villanyszerelőnek tanulelektričarji in vodovodarji ▸ villanyszerelők és vízvezetékszerelőkupokojeni električar ▸ nyugdíjas villanyszerelőToni se je zaposlil v Ljubljani, kjer se je izučil za električarja. ▸ Toni Ljubljanában kapott állást, ahol villanyszerelőnek tanult.
2. neformalno, v glasbenem kontekstu (izvajalec elektronske glasbe) ▸ elektronikus zenész
Ko je leta 2002 osvojil grammyja, je imel duet Deep Dish že kulten status med progresivnimi električarji. ▸ Amikor a Deep Dish 2020-ben megkapta a Grammy-díjat, a duónak már kultusza volt a progresszív elektronikus zenészek között.
3. neformalno (avto) približek prevedka ▸ elektromos autó
Šef Nissana je potrdil, da so v ZDA razprodali električarja Nissana Leaf. ▸ A Nissan főnöke megerősítette, hogy az USA-ban elkelt az összes Nissan leaf elektromos autó.
4. ponavadi v množini, neformalno, v športnem kontekstu (igralec kluba Elektra) približek prevedka ▸ az Elektro kosárlabda-klub tagja
Gostje so vodili že za 9 točk, a je v nadaljevanju obramba električarjev stvari postavila na svoje mesto. ▸ kontrastivno zanimivo A vendégek már kilenc ponttal vezettek, amikor az Elektro védelme helyrehozta a dolgokat. - eléktričen electric; (stroj itd.) electrical
eléktrično (prislov) electrically
negativno (pozitivno) eléktričen electropositive (electronegative)
eléktričen avto electromobile, electric motor car
eléktričen brivnik electric shaver
eléktrična cestna železnica pogovorno the trams; the electric; electric car, electric tramway; ZDA streetcar; electric trolley; street railway, (v New Yorku) surface car
eléktrična ogrevalna blazina electric cushion
eléktrična energija electrical energy
eléktrična jegulja zoologija electric eel
eléktričen hladilnik electric refrigerator
eléktrični naboj electric charge
eléktrična napeljava electric conduit
eléktrična naprava electrical appliance; electric installation
eléktrični kuhalnik electric cooker (ali oven, stove)
eléktrična (talilna) peč electric furnace
eléktrični pogon electric drive
eléktrična luč, eléktrična razsvetljava electric lght
eléktrično orodje power tool
eléktrično polje electrical field
eléktrična sobna peč electric fire
prenos eléktrične moči electric power transmission
eléktričen stik electric contact
eléktričen stol ZDA electric chair
eléktrični skat zoologija electric ray
eléktrični stroj electrical machine
eléktrični sveder electric drill
eléktrična žepna svetilka electric pocket lamp, electric torch
eléktrični števec electric light meter, electricity meter
eléktrični šok electric shock
eléktrični štedilnik (kuhalnik) electric cooker
eléktrični tok electric current
prekinitev eléktričnega toka power breakdown
usmrtitev z eléktriko electrocution
eléktrično varjenje electric welding
eléktrična vleka electric traction
eléktrični ventilator electric fan
vrvica za eléktrično svetilko flex
eléktrični voz ZDA electric car
eléktrični zvonec electric bell
eléktrična železnica electric railway
eléktrična žičnica telpher line
biti ubit (usmrčen) od eléktričnega toka to be electrocuted
eléktrično poganjati to run by electricity
nočna eléktrična tarifa off-peak tariff - embarquer [ɑ̃barke] verbe transitif vkrcati, natovoriti; familier odnesti s seboj; familier aretirati, zapreti; figuré zaplesti (dans v); začeti (kako stvar); verbe intransitif iti na ladjo; vstopiti v vagon; preplaviti krov ali čoln (valovi)
s'embarquer vkrcati se (pour za); familier vstopiti (dans v) (v avto, vlak, letalo); figuré spustiti se, zaplesti se (dans v)
affaire féminin bien, mal embarquée dobro, slabo začeta stvar - emboutir [ɑ̃butir] verbe transitif vzbočiti; vtisniti; obložiti s kovinskimi ploščicami; zadeti v, trčiti, zaleteti se v
un camion a embouli ma voiture tovornjak je zadel, trčil v moj avto - enliser [ɑ̃lize] verbe transitif
enliser sa voiture zapeljati svoj avto v močvirje, v blato, v pesek
cette procédure enlise le procès ta postopek zavira, zaustavlja, zavlačuje proces
s'enliser pogrezati se (v živem pesku, v močvirju), figuré izginiti; obtičati
l'enquête policière s'enlise policijska preiskava je obtičala - envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu
j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
crever, sécher d'envie pokati od zavisti
faire envie zbuditi željo, poželenje
cette voiture me fait envie želim si ta avto
faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
passer son envie zadovoljiti svojo željo
porter envie à quelqu'un zavidati komu
l'envie me prend (de) zahoče se mi
mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom - essayer [ɛsɛje] verbe transitif poskusiti; pokusiti; preizkusiti; poskušati; pomeriti (obleko) (à, sur na); preiskovati
s'essayer poskusiti se (à la peinture v slikanju, dans un rôle v vlogi); skušati; upati si
essayer un vin, un mets pokusiti vino, jed
essayer une voiture preizkusiti avto
essayer un vêtement de confection pomeriti konfekcijsko obleko
essayer de nager poskusiti plavati - essence [ɛsɑ̃s] féminin bistvo, bitnost; substanca; esenca; ekstrakt, (eterično) olje; (essence minérale) mineralno olje; gorivo, bencin; pluriel razne vrste drevja
par essence po svoji naravi
essence d'avion, de voiture bencin za letalo, za avto
essence de café kavin ekstrakt
essence graissée à l'huile mešanica bencina in olja
essence de roses rožno olje
essence synthétique sintetičen bencin
essence de térébenthine terpentinovo olje
bidon masculin d'essence bencinska ročka
briquet masculin à essence vžigalnik na bencin
distributeur d'essence, pompe féminin à essence razdeljevalec bencina, bencinska črpalka
poste masculin d'essence bencinska postaja (servis)
réchaud masculin à essence kuhalnik na bencin
réservoir masculin à essence bencinski tank, rezervoar
faire le plein d'essence (avto) napolniti bencinski tank
prendre de l'essence (automobilisme) vzeti bencin
la voiture est en panne d'essence avtu je zmanj - estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti
estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir! - estate [istéit] samostalnik
arhaično stanje; posestvo, posest, zemljišče; dediščina; konkurzna masa
pogovorno fourth estate tisk
estate agent posredovalec za nakup in prodajo zemljišč
building estate parcela
estate car avto s sedeži za potnike in večjim prostorom za prtljago
personal estate premičnine
real estate nepremičnine
the holy estate of matrimony sveti zakonski stan
owner of large estates veleposestnik - facile [fasil] adjectif lahek, netežaven, lahkoten; neprisiljen, naraven; znosen; priljuden, dobrodušen, popustljiv; (ženska) površen, labkomiseln; (otrok) ubogljiv, pokoren; (slog) gladek, okreten
facile comme bonjour zelo lahek
cette voiture est facile à conduire ta avto je lahko šofirati
facile à manier pripraven, ročen; lahek za upravljanje
il est facile à vivre z njim je lahko živeti
il est facile de faire cela to je lahko napraviti
il est trop facile avec ses enfants premehek, preveč popustljiv je s svojimi otroki
avoir la vie facile imeti lepo življenje (obilo denarja)
avoir l'argent facile biti vedno pripravljen plačevati
avoir les larmes faciles za vsako stvar se cmeriti
(familier) il y a bien 5 kilomètres facile jusqu'à la ville najmanj 5 km je do mesta - feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje
feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj