Franja

Zadetki iskanja

  • glavn|i1 (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)
  • globalen pridevnik
    1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-
    globalna ekonomija ▸ világgazdaság, globális gazdaság
    globalna konkurenčnost ▸ globális versenyképesség
    globalna korporacija ▸ globális vállalat
    globalna recesija ▸ globális recesszió
    globalni trg ▸ világpiac, globális piac
    globalni problem ▸ globális probléma
    na globalni ravni ▸ világszinten
    globalni trendi ▸ globális trendek
    globalne spremembe ▸ globális változások
    globalna politika ▸ világpolitika, globális politika
    globalna gospodarska kriza ▸ gazdasági világválság, globális gazdasági válság
    Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
    Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

    2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globális
    globalna temperatura ▸ globális hőmérséklet
    Cilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.
    globalna otoplitev ▸ globális felmelegedés
    Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

    3. (celostni) ▸ globális, átfogó
    globalni vidik ▸ globális aspektus
    Psihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
    Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.
  • glut2 [glʌt] samostalnik
    prevelika množina, preobilje; prenasičenost

    a glut in the market preveč založen trg
  • Gordiūtīchos, n indecl. (Γορδίου τεῖχος) Gordiut(e)íh, trg v Kariji jugovzhodno od Antiohije: L.
  • gradnja stanovanj ženski spol der Wohnungsbau; gradnja socialnih/solidarnostnih stanovanj sozialer Wohnungsbau
    gradnja stanovanj za trg freifinanzierter Wohnungsbau
  • gremire

    A) v. tr. (pres. gremisco) napolniti, natlačiti:
    la folla gremiva la piazza množica je napolnila trg

    B) ➞ gremirsi v. rifl. (pres. mi gremisco) napolniti se:
    la piazza si gremiva di folla na trg se je zgrinjala množica ljudi
  • grex, gregis, m (prim. skr. gráma-ḥ čreda, gana-ḥ trop, vrsta, množica, gr. γέργερα = πολλά mnogo, ἀ-γείρω [iz *ἀγέρjω)] zbiram, ἀγορᾱ́ zbor, trg, γάργαρα mrgoljava, mrgolenje, γαργαίρω mrgolim, lat. gremium)

    1. čreda, krdelo; (o pticah) jata, vršelo: gr. asinorum VARR., greges nobilissimorum equorum ali armentorum reliquique pecoris CI., greges lanigeri V., gr. suillus, ovillus, caprinus, bovillus L., gr. pecorum O., vir gregis ipse caper V., de grege vir O. = bik, dux gregis O. = bik ali oven, gr. elephantorum PLIN., porcorum IUV., cervorum IUST., AMM., gr. anatum, anserum, pavonum VARR., avium H.

    2. metaf.
    a) (o ljudeh) krdelo, četa, kup, množica, družba, društvo, v slabem pomenu tudi drhal, svojat, tolpa, glota: gr. venalium PL., me in vestrum gregem recipiatis TER., gr. rabularum VARR. FR., amicorum CI. EP., ancillarum greges CI., in hunc igitur gregem vos nunc P. Sullam ... ex his ... honestissimorum hominum gregibus reicietis ...? CI., ego forsitan ... in grege adnumerer CI. mene morda kar tako štejejo z drugimi, gr. latronum, praedonum CI., contaminato cum grege turpium morbo virorum H. (gl. contāminātus pod contāminō), scribe tui gregis hunc H. zapiši (sprejmi) ga v svojo družbo, pripiši ga svojemu spremstvu, regum in proprios greges imperium H. nad ... podaniki, greges obsceni O. obledni (objestni) bakhantski roji, in eodem grege uxor quoque eiusdem fuit CU., regina venit cum magno nobilium feminarum grege CU. z velikim spremstvom, ne servi quidem uno grege profugiunt dominos CU. vsi skupaj, gr. spadonum CU., servorum PETR., gr. ille virorum SIL.; occ. vsako društvo v kak namen (a nikdar v političnem smislu), α) zadruga, (združba), plug gledaliških igralcev in dirkačev v cirkusu: KOM., PETR., mimorum et mimarum greges CI., gregem ducere SUET. β) (o svečenikih) društvo: Chaldaeus IUV., liniger IUV. = Izidini svečeniki, Izidini služabniki. γ) (o filozofih) ločina: philosophorum greges CI., Epicuri de grege porcus H. prašiček iz Epikurove črede. δ) kot voj. t. t. oddelek, krdelo, četa: cum toto cecidit grege SIL.; pogosto: grege facto S., L. v tesno strnjeni vrsti, v stisnjeni vrsti.
    b) (o stvareh) kopa, butara: virgarum PL., hyadum O. Pleiadum SEN. TR.

    Opomba: Grex f: LUC., LUCR.
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
  • Hermēs (v lat. obl. Herma) -ae, m (Ἑρμῆς) Hêrmes,

    1. grški bog = lat. Mercurius. Od tod
    a) Hermae (hermae) -ārum, m (Ἑρμαῖ) Hermesovi stebri (kipi), štirioglati stebri s Hermesovo glavo, kakršni so bili v Atenah ob cestah, na javnih prostorih, pred svetišči in hišami: Macr., nec hermas, quos vocant, licebat inponi Ci., accidit, ut una nocte omnes Hermae … deicerentur N.; v sg.: truncus Hermae Iuv.
    b) Hermaeum -ī, n (Ἑρμαῖον) Hermáj, pravzaprav „Hermesovo svetišče“, potem a) trg v Bojotiji: L. b) neka vrtna soba (dvorana): Suet.

    2. Hermes Trimaximus (= Τρισμέγιστος Trikratnajvečji, priimek egipčanskega Hermesa) Hermes Trismegíst, avtor (ali več avtorjev) iz 2. stoletja po Kr., je skušal znova oživiti staroegipčanske, pitagorejske in platonske ideje: Amm.

    3. osvobojenec Plinija mlajšega: Plin. iun.
  • igual enak, enake oblike, enakomeren, enakovreden, ustrezen, podoben

    igual a enak kot, dorasel (čemu)
    igual a la muestra ustrezen vzorcu
    dos y dos igual a cuatro 2 + 2 = 4
    al igual, a la iguala na isti način (de kot); trg al pari
    tratar de igual a igual ravnati s kom kot z enakim
    en igual de na mestu
    por (un) igual enako
    belleza sin igual lepota brez primere
    todo me es igual vseeno mi je
    un igual suyo eden njemu enakih
    no tener igual ne imeti sebi enakega
    no tiene igual je nenadomestljiv; temu se ne da odpomoči
    ha encontrado su igual našel je sebi enakega
  • ikebana samostalnik
    1. (cvetlični aranžma) ▸ ikebana
    aranžiranje ikebane ▸ ikebanarendezés, ikebanát köt
    izdelovanje ikebane ▸ ikebanakészítés, ikebanát készít
    šopki in ikebane ▸ csokrok és ikebanák
    žalna ikebanakontrastivno zanimivo részvétcsokor, sírcsokor, gyászcsokor, gyászkompozíció
    razkošna ikebana ▸ pazar ikebana
    novoletna ikebana ▸ újévi ikebana
    jesenska ikebana ▸ őszi ikebana
    japonska ikebana ▸ japán ikebana
    ikebana na grobu ▸ ikebana a síron
    izdelovati ikebano ▸ ikebanát készít
    Izdelujemo žarne venčke, ikebane, vence, ter šopke. ▸ Gyászkoszorúkat, ikebanákat, koszorúkat és csokrokat készítünk.

    2. neštevno (aranžiranje cvetja) ▸ ikebana
    Študij mode v Evropi je nadgradil s poglobitvijo v umetnost ikebane. ▸ Az európai divattanulmányokat az ikebana művészetében való elmélyüléssel fejlesztette tovább.
    Za japonski trg se na primer učimo japonščine, japonske kulture, budizma, tradicije, gremo celo na tečaj ikebane! ▸ A japán piacon való érvényesülés érdekében például japán nyelvet tanulunk,megismerkedünk a japán kultúrával, a buddhizmussal, a hagyományokkal, sőt, még egy ikebana-tanfolyamot is elvégzünk!
  • imboccare

    A) v. tr. (pres. imbocco)

    1. hraniti, dajati v usta

    2. pren. prišepetavati, namigniti, sugerirati:
    imboccare i testimoni pričam dajati napotke

    3. iti (po), kreniti (po):
    imboccare un sentiero kreniti po stezi

    B) v. intr.

    1. peljati (v); končati se; zliti, zlivati se:
    la strada imbocca nella piazza ulica pelje na trg

    2. prilegati se; prijemati se
  • imponente veličasten, impozanten

    imponente m trg pošiljatelj, predajnik; vlagatelj (v banko), vložnik
  • indijski pridevnik
    (o Indiji in Indijcih) ▸ indiai
    indijski trg ▸ indiai piac
    Podjetje si je v teh letih začelo utirati pot na indijski trg. ▸ Ezekben az években a vállalat elkezdett teret nyerni az indiai piacon.
    indijska obala ▸ indiai part
    indijska reka ▸ indiai folyó
    indijski predsednik ▸ indiai elnök
    indijska država ▸ indiai állam
    Kašmir je edina indijska država z večinskim muslimanskim prebivalstvom. ▸ Kasmír az egyetlen olyan indiai állam, ahol a lakosság többsége muszlim.
    indijski slum ▸ indiai nyomornegyed
    indijski ples ▸ indiai tánc
    indijski pesnik ▸ indiai költő
    indijski pisatelj ▸ indiai író
    indijski guru ▸ indiai guru
    indijsko mesto ▸ indiai város
    indijska kultura ▸ indiai kultúra
    indijska glasba ▸ indiai zene
    indijska vlada ▸ indiai kormány
    indijska oblačila ▸ indiai öltözékek
    indijska kasta ▸ indiai kaszt
    indijski jogi ▸ indiai jógi
    indijska prestolnica ▸ indiai főváros
    indijska religija ▸ indiai vallás
    indijski bogovi ▸ indiai istenek
    indijski zdravilec ▸ indiai gyógyító
    indijski film ▸ indiai film
    indijska hrana ▸ indiai étel
    indijske začimbe ▸ indiai fűszerek
    indijska restavracija ▸ indiai étterem
    indijski sari ▸ indiai szári
    indijska kuhinja ▸ indiai konyha
    Povezane iztočnice: indijska rupija
  • inland1 [ínlənd] pridevnik
    notranji, kopenski; domač

    inland bill domača menica
    inland communication notranji promet
    inland duty trošarina
    inland market domači trg
    inland navigation rečna plovba
    inland trade notranja trgovina
    inland revenue notranji dohodek
    Inland Revenue finančna uprava
    Board of Inland Revenue davčna uprava
    Inland Revenue Office krajevna davčna uprava
    inland sea celinsko morje
    inland waterways (ali waters) kopenske plovne poti
  • inspección ženski spol pregled, ogled, nadzorstvo, inšpekcija, preiskava, kontrola

    inspección de los líbros (trg) pregled knjig
  • interior notranji; skrit

    comercio (mercado) interior notranja trgovina (trg)
    habitación (piso) interior dvoriščna soba (stanovanje)
    política interior notranja politika
    ropa interior spodnje perilo
    interior m notranjost; notranji del mesta (dežele); srce
    Interior Tu (v naslovu na pismu)
  • intitolare

    A) v. tr. (pres. intitolo)

    1. nasloviti, naslavljati

    2. posvetiti, posvečati; poimenovati:
    la chiesa è intitolata a S. Giorgio cerkev je posvečena sv. Juriju
    intitolare una piazza a Garibaldi poimenovati trg po Garibaldiju

    B) ➞ intitolarsi v. rifl. (pres. mi intitolo) imeti naslov
  • introduction [-düksjɔ̃] féminin uvod, uvajanje, uvedba; uvoz

    lettre féminin d'introduction priporočilno pismo
    introduction à la linguistique uvod v jezikoslovje
    introduction d'idées subversives prodiranje subverzivnih idej
    introduction de produits alimentaires étrangers sur le marché yougoslave uvoz, prodiranje tujih prehrambenih proizvodov na jugoslovanski trg
    introduction d'un ambassadeur auprès d'un chef d'Etat uvedba (predstavitev) poslanika pri poglavarju države
  • investirati glagol
    1. (o denarju) ▸ befektet, beruház
    investirati v delnice ▸ részvényekbe befektet
    investirati v sklad ▸ alapba befektet
    investirati v nepremičnine ▸ ingatlanba beruház
    investirati v projekt ▸ projektbe beruház
    investirati v prihodnost ▸ jövőbe befektet
    investirati v gospodarstvo ▸ gazdaságba befektet
    investirati sredstva ▸ eszközöket befektet
    investirati denar ▸ pénzt befektet
    sklad investira ▸ az alap befektet
    podjetje investira ▸ vállalat beruház, vállalkozás beruház
    investirati na trg ▸ piacba befektet
    pametno investirati ▸ okosan befektet
    intenzivno investirati ▸ intenzíven beruház
    veliko investirati ▸ sokat beruház
    investirati v stroj ▸ gépbe beruház
    Kmetje veliko investirajo v stroje za delo na polju ali travnikih. ▸ A gazdák nagy összegeket fektetnek be földek vagy rétek megmunkálására szolgáló gépekbe.
    investirati v tehnologijo ▸ technológiába beruház
    investirati v izobraževanje ▸ oktatásba beruház
    Ljudje investirajo tudi v umetniške zbirke, katerih vrednost sčasoma narašča. ▸ Az emberek műgyűjteményekbe is befektetnek, amelyek értéke idővel növekszik.

    2. (posvetiti se) ▸ befektet
    investirati energijo ▸ energiát befektet
    investirati čas ▸ időt befektet
    Trudim se, da ima vsaka pot, vsako dejanje, kamor investiram čas, nekakšen rezultat in da ustvari opazen premik. ▸ Arra törekszem, hogy minden útnak, minden cselekedetnek, amibe az időmet fektetem, legyen valamilyen eredménye és észrevehető változást hozzon.
    Mislim, da bo treba investirati vse naše moči in vse sile, da se bo uresničila ideja o skupnih olimpijskih igrah. ▸ Úgy gondolom, hogy minden erőnket és minden erőfeszítésünket be kell fektetnünk, hogy a közös olimpiai játékok gondolata valósággá váljon.