wish2 [wiš]
1. prehodni glagol
želeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti po
I wish I had... hotel bi imeti...
I wish I were a hundred miles away hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj proč
I wish (that) it would rain želel bi (si), da bi deževalo
I wish you to go now prosim te, da zdaj greš
to wish s.o. well dobro želeti komu, dobro misliti s kom
he wished them to the devil poslal jih je k vragu
he wished himself dead želel si je, da bi bil mrtev
it is to be wished that... želeti je, da...
you have only to wish samo izrazite željo
he is not the man to wish ill to anybody on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabega
I wish you a merry Xmas voščim vam vesele božične praznike
he wished me success želel mi je uspeha
to wish s.th. on s.o. želeti komu kaj (slabega)
2. neprehodni glagol
želeti, izraziti željo
to wish for s.th. imeti željo (poželenje) po, želeti kaj
to wish not for anything better nič boljšega si ne želeti
I have nothing left to wish for nimam nobenih želja več
this leaves nothing to be wished for to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe
Zadetki iskanja
- worse2 [wə:s] samostalnik
slabše stanje, nekaj slabšega, nekaj hujšega
I have been through worse še hujše stvari sem doživel
to change for the worse spremeniti (obrniti) se na slabše
there was worse to come hujše je še moralo priti
I got (ali had) the worse slabo sem se odrezal
to put to worse potolči, premagati
worse followed hujše je sledilo
if worse comes to worse v najslabšem primeru
he has taken a turn for the worse stanje se mu je poslabšalo
a change for the worse sprememba na slabše
from bad to worse z dežja pod kap
for better, for worse, for better or (for) worse v škodo ali korist, dobro ali slabo; kakor se (pač) vzame - you'd [ju:d, jud, jəd] pogovorno za you had, you would
- zabávati to amuse; divert; to entertain (koga someone), to provide entertainment (for someone)
zabávati se to be amused (at, by, with); to have a good time; to enjoy oneself; arhaično to take one's pleasure, to make merry; zastarelo to disport oneself
ste se dobro zabavali? did you enjoy yourself (oziroma yourselves)?
sijajno sem se zabaval I enjoyed myself no end, I had a great time - začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)
zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year - zajtrkováti to breakfast, to have one's breakfast
kaj ste zajtrkovali? what have you had for breakfast? - zametèn (s snegom) snowed up (ali in); covered with snow
cesta je bila teden dni zametèna s snegom the road had been snowed up for a week - zaplóskatí to clap one's hands
takó so mu zaploskali, da je moral še enkrat igrati they clapped him so enthusiastically that he had to play an encore - zarádi owing to, because of, on account of; for; for the sake of
zarádi jokanja ni mogla govoriti she could not speak for weeping
zarádi tega for this reason
zarádi mene (meni na ljubo) for my sake
zarádi nas vseh for all our sakes
zarádi tvoje neubogljivosti because of your disobedience
zarádi mene in vas for my own sake as well as yours
zarádi ljubega miru for the sake of peace (and quiet), for a quiet life
zarádi vestí for conscience's sake
zarádi starih časov (starega prijateljstva) for old time's sake
zarádi dežja smo se morali vrniti domov owing to the rain we had to come back home
prav zarádi tega for that very reason
zarádi močnega deževja je promet ukinjen in consequence of the heavy rains communications are interrupted
umetnost zarádi umetnosti art for art's sake - zarúbiti to seize; to attach; to take in pledge; to distrain (komu upon someone)
zarubili so mu avto they had his car seized
zarúbiti koga pravo to sell up someone
vse so mu zarubili he was sold up - zasmíliti se
zasmilil se mi je I felt sorry for him, I had (ali I took) pity on him - zastónj gratis, gratuitously; for nothing, free, free of charge; (zaman) in vain, to no purpose
skoraj zastónj sem to dobil I got it dirt cheap
to se lahko zastónj dobi it can be had for the asking
to sem kupil skoraj zastónj I bought it for a song
zastónj se mučiti to labour in vain, (figurativno) to beat the air
še zastónj tegá ne bi hotel imeti I would not have it as a gift
vse moje prizadevanje je bilo zastónj all my efforts were in vain
ta zdravnik zdravi reveže zastónj that doctor treats poor people free - zero1 množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)
Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju) - zgodíti se to happen (komu to someone), to occur, to come to pass, to come about, to chance; to take place; to befall
naj se zgodi, kar hoče! happen what may!, no matter what happens!
prav se mu je zgodilo! it served him right!
kar se je zgodilo, se je zgodilo what's done is done!
da se (ti) to več ne zgodi! don't let that happen again!
zgôdi se Tvoja volja! religija Thy will be done!
in nič se ni zgodilo and nothing happened
kdaj se je to zgodilo? when did it take place?
takó se je to zgodilo this is how it came about
zgodila se mu je nesreča he has had an accident, he has met with an accident
nesreča se nikoli ne zgodi sama misfortunes never come singly - zmánjkati to run short, to give out, to disappear
zmanjkalo mi je denarja I have run out of money, I am short of money
kruha je zmanjkalo there is no bread to be had
zmanjkalo nam je zalog our provisions were running short
zmanjkalo nam je premoga we have run short of coal
živil je zmanjkalo supplies began to give out
sape mi je zmanjkalo I am out of breath
moči mu je zmanjkalo his strength (has) failed him
zmanjkalo ga je he is missing, he has not been heard of again
zmanjkalo ji je potrpljenja she is out of patience - zvrtéti to turn
zvrtelo se mi je (v glavi) I felt dizzy (ali giddy), I had a dizzy spell - Ἅιδης, Ἀΐδης ου, ὁ [gen. Ἀίδαο, -δεω, Ἄϊδος; dat. Ἄϊδι; daljša oblika Ἀϊδωνεύς, έως, ῆος] [Et. iz ΑἱϜίδης = grozni, istega izvora αἰανής, lat. saevus] Had, bog podzemlja (= Πλούτων); ἐν Ἅιδου (sc. οἴκῳ, δόμοις) v podzemlju; ἐξ Ἅιδου (δόμων) iz H., εἰς Ἅιδου v podzemlje; potem sploh: grob, smrt (πόντιος v morju), podzemlje, pekel.
- Ἄϊδος itd. gl. Ἅιδης. – Ἄιδόσδε ep. v Had.
- ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.
- εἰς, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, λέγω εἰς φῶς jasno povem, ἐς πάντας κηρύσσω, ἐς τὸν δῆμον εἶπον; οὐκ ἄγνωστος εἰς τοὺς ἀνθρώπους (med ljudmi, na svetu); d) pri glagolih smeri in premikanja: παρῆσαν εἰς Σάρδεις; tako zlasti brahilog. pri glagolih, ki izražajo le začetek dejanja: τὴν πόλιν ἐξέλιπον εἰς χωρίον ὀχυρόν zapustili so mesto in odšli, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo. 2. časovno: do, v, proti, za: εἰς καιρόν (καλόν) ob pravem času, εἰς τόδε do tega časa, do zdaj, ἐς τί kako dolgo, εἰς ἐμέ do mojega časa, εἰς ἐνιαυτόν na eno leto, v teku leta, ἐς πότε do kedaj, ἐς νύκτα ponoči, ἡ εἰς αὔριον ἡμέρα jutrajšnji dan, οὐκ εἰς μακράν ne za dolgo, kmalu, ἐς τρίτην ἡμέραν tretji dan, οὔτε ἐς τὸ παρεὸν οὔτε ἐς χρόνον niti zdaj, niti v bodoče; εἰς ἀεί za vedno. 3. pren. a) proti (sovražno in prijazno) στρατεύω εἰς τὴν Ἀττικήν, οἱ εἰς Μυτιλήνην πολέμιοι; b) izraža namen: za, k, παιδεύω εἰς ἀρετήν, χρήματα εἰς τὴν στρατιάν, δαπανῶ εἴς τι, ἐπιτήδειος εἴς τι; ἐς τί čemu; εἰς κέρδος τι δρῶ, εἰς τὸ (μή) z inf. = ἵνα (μή); c) glede na, z ozirom na: ἀγαθὸς εἰς πόλεμον; εἰς ἅπαντα, ἐς τὸ πᾶν v vsakem oziru, πόλις μεγίστη εἰς σοφίαν; εἰς ἐμέ kar se mene tiče, glede mene. 4. pomenja mero, vrsto, način itd. εἰς δύναμιν po svojih močeh, ἐς πλῆθος mnogo, ἐς τρίς trikrat, ἐς τὰ μέγιστα prav močno, najbolj; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno, εἰς κάλλος primerno, spodobno, εἰς ἀφθονίαν παρέχω = ἀφθόνως. – pri števnikih: okrog, do; distributivno: po: εἰς δύο po dva, εἰς ὀκτώ osem mož drug za drugim, po osem mož.