Franja

Zadetki iskanja

  • razmére pl circumstances pl, conditions pl; (odnosi) relations pl

    v teh razmérah in (ali under) these circumstances
    po sili razmér of necessity
    napete razmére (odnosi) strained relations pl
    živeti preko svojih razmér to live beyond one's income (ali one's means)
    živeti v dobrih razmérah to live in good circumstances
    v ugodnih razmérah under favourable conditions
    gledé na današnje razmére in view of present conditions
    to je odvisno od razmér that depends on circumstances
    izboljšati ljudstvu življenjske razmére to improve the standard of living of the people
    ne moremo nadaljevati z delom v takih razmérah we cannot go on with the work under such conditions (ali circumstances)
    razmére so se močnó spremenile things have changed very much
    sprijazniti se z razmérami, prilagoditi se razméram to adapt someone to circumstances
    treba je živeti svojim razméram primerno (figurativno) one must cut one's coat according to one's cloth
    splošne razmére general conditions pl
  • razmére conditions ženski spol množine , circonstances ženski spol množine , état moški spol de choses, situation ženski spol

    časovne razmere circonstances, conjonctures ženski spol množine
    finančne razmere situation ženski spol financière
    krajevne razmere circonstances locales (ali particulières à un lieu)
    povojne razmere situation d'après-guerre
    vremenske razmere conditions atmosphériques (ali météorologiques)
    življenjske razmere conditions de vie
    v teh razmerah dans ces conditions (ali circonstances), dans cet état de choses
    izhajati iz skromnih razmer être d'origine modeste (ali humble), être d'humble origine
    živeti v dobrih razmerah avoir une bonne situation, être dans une situation aisée
    živeti preko svojih razmer vivre au-dessus de ses moyens
    brž ko bodo razmere to dovolile dès (ali aussitôt) que les circonstances le permettront
  • razsípen prodigue, dissipateur, gaspilleur, dépensier, dilapidateur

    razsipno živeti mener une vie dépensière (ali de dissipation), vivre dans la dissipation, vivre sur un grand pied, mener grand train
  • razuzdán dissolute, debauched; lewd; profligate, licentious; intemperate

    razuzdáno življenje licentiousness, debauchery, loose living
    razuzdáno živeti to lead a dissolute life
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • rejnik samostalnik
    (skrbnik tujega otroka) ▸ nevelőszülő, nevelőapa
    živeti pri rejnikih ▸ nevelőszülőknél él
    poklicni rejnik ▸ hivatásos nevelőszülő
    odraščati pri rejnikih ▸ nevelőszülőknél nevelkedik
    ostajati pri rejnikih ▸ nevelőszülőknél marad
    Šestletni deček je živel pri rejnikih, oče pa ga je občasno obiskoval. ▸ A hatéves kisfiú nevelőszülőknél élt, az apja pedig néha meglátogatta.
  • rénta income from a life annuity

    dosmrtna rénta life annuity; (annual) income; revenue
    živeti od svoje rénte to live on one's (private) income
    naložiti svoj denar v dosmrtno rénto to invest one's money in a life annuity
  • rénta rente ženski spol ; (pokojnina) pension ženski spol ; (starostna) (pension de) retraite ženski spol

    dosmrtna renta rente viagère
    invalidska renta pension d'invalidité
    zemjiška renta rente foncière
    prejemnik rente bénéficiaire moški spol d'une rente (ali pension)
    dobivati rento toucher une rente (ali une pension)
    živeti od rente vivre de ses rentes
  • rénta (-e) f ekon. rendita; assegno:
    živeti od rente vivere di rendita
    zemljiška, stavbna renta rendita fondiaria, edilizia
    dosmrtna renta rendita vitalizia, assegno vitalizio, vitalizio
  • rénta renta f ; (pokojnina) pensión f

    (starostna) renta pensión de vejez
    dosmrtna renta pensión vitalicia
    prejemnik rente titular m (ali beneficiario m) (de una renta)
    živeti od rente vivir de sus rentas
  • révščina pauvreté ženski spol , indigence ženski spol , pénurie ženski spol , besoin moški spol , misère ženski spol

    duševna revščina pauvreté d'esprit (ali intellectuelle)
    izrazna (miselna) revščina pauvreté d'expression (d'idées)
    v revščino zabresti tomber dans l'indigence (ali dans la misère)
    v revščini živeti vivre dans la pauvreté (ali dans la misère), familiarno être dans la purée
    revščina ni sramota pauvreté n'est pas vice
  • révščina (-e) f

    1. miseria, povertà, indigenza, stretteza, stentatezza:
    živeti v revščini vivere miseramente, in miseria

    2. pren. miseria:
    duhovna, izrazna, miselna revščina miseria spirituale, espressiva, concettuale

    3. pren. (majhno premoženje) roba, quattro stracci

    4. pren. (revni ljudje) poveraglia
  • révščina pobreza f ; indigencia f ; miseria f

    duševna revščina pobreza de espíritu
    živeti v revščini vivir en pobreza
    revščina ni sramota pobreza no es vileza
  • ribariti glagol
    1. (loviti ribe) ▸ horgászik [s trnkom]halászik [z mrežo]
    ribiči ribarijo ▸ a horgászok horgásznak, a halászok halásznak
    ribariti v morju ▸ tengerben halászik, tengerben horgászik
    nezakonito ribariti ▸ illegálisan halászik, illegálisan horgászik
    ribariti s povlečnimi mrežami ▸ kerítőhálókkal halászik

    2. (iskati; brskati) ▸ fürkész, keresgél, kutakodik
    ribariti po čem ▸ kutakodik valami után, keresgélni kezd valamit
    ribariti za čim ▸ böngészni valami után
    Pred nekaj meseci, ko se je začel zanimati za staro steklo, je začel ribariti po črnem trgu umetnin. ▸ Néhány hónappal ezelőtt, amikor elkezdte érdekelni a régi üveg, keresgélni kezdett a műkincsek feketepiacán.
    Nekaterim je všeč, če ribarijo po spominih izpred dvajsetih let, jaz pa hočem živeti in pisati zdaj, ta trenutek. ▸ Néhányan szívesen fürkésznek a húsz évvel ezelőtti emlékeikben, de én most, ebben a pillanatban akarok élni és írni.
    Nič več ni potrebno brskati po spletni lokaciji, ribariti za informacijami in čakati na obnavljanje. ▸ Már nem kell böngészni az online címeket, információk után fürkészni és várni, hogy frissüljön az oldal.
  • rób (-a) m

    1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
    rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
    rob cestišča ciglio della strada
    rob knjige margine del libro
    kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
    oster rob spigolo vivo
    stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

    2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
    plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

    3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
    zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
    robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

    4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
    biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
    poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
    pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
    stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
    živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
    opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
    šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
    lingv. jezični rob orlo della lingua
    bot. listni rob margine fogliare
    fiz. lomni rob margine di rifrazione
    tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia
  • rôka hand, (do rame) arm

    brez rôke handless, armless
    v rôki in one's hand
    pri rôki at hand, near at hand; available
    od rôke do rôke from hand to hand
    pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
    rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
    rôke proč! hands off!
    z rôko v rôki hand in hand, jointly
    s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
    z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
    rôko na srcé! hand on heart!
    močna rôka strong hand
    žuljava rôka a callous palm
    moja desna rôka (figurativno) my second self
    on je moja desna rôka he is my right-hand man
    polna rôka a handful
    narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
    od rôk (oddaljen) out of the way
    praznih rôk empty-handed
    na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
    risanje s prosto rôko freehand drawing
    držeč se za rôke hand in hand
    prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
    z dvignjeno rôko (with) hand upraised
    z rôkami uprtimi v boke akimbo
    držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
    iz prve rôke at first hand
    ne da bi rôko premaknil hands down
    boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
    braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
    dati v rôko, rôke to hand
    dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
    dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
    dvigniti rôke to lift up one's hands
    dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
    dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
    rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
    imeti pri rôki to have at hand
    imeti polne rôke dela to have one's hands full
    imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
    imeti proste rôke (figurativno) to have free play
    imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
    dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
    imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
    iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
    iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
    lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
    to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
    izpustiti iz rôke, iz rok to let go
    posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
    delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
    kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
    mahati z rôkami to gesticulate
    ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
    méti si rôke to rub one's hands
    nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
    nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
    pasti komu v rôke to fall into someone's hands
    prijeti za rôko to take by the hand
    ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
    pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
    podaj mu rôko! shake hands with him!
    prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
    preiti v druge rôke to change hands
    prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
    pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
    položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
    položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
    položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
    podati si rôke to shake hands
    sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
    prekrižati rôke to cross one's arms
    stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
    stiskati rôko v pest to clench one's fist
    stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
    vzeti v rôke to take in hand, to undertake
    zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
    fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
    zlomiti si rôko to break one's arm
    rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
    umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
    rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
    z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
    živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
    bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush
  • rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

    (pri nogometu) roka! main!
    roke kvišku! haut les mains!
    roke proč! bas les mains!
    od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
    pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
    pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
    na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
    na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
    v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
    z lastno roko de sa main, par ses mains
    z roko v roki la main dans la main
    iz prve roke de première main
    iz roke v roko de main en main
    z golimi rokami les bras nus
    z mečem v roki l'épée à la main
    z mojstrsko roko de main de maître
    z odprtimi rokami les bras ouverts
    s polnimi rokami à pleines mains
    z roko delan fait (à la) main
    morilska roka main meurtrière
    prijateljska roka main amie
    roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
    biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
    biti v dobrih rokah être en bonnes mains
    dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
    držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
    dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
    imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
    imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
    imeti v rokah tenir entre ses mains
    imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
    imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
    imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
    iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
    izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
    križem roke držati tenir les bras croisés
    oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
    pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
    pisati z roko écrire à la main
    podati si roko se donner la main
    preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
    prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
    prositi žensko za roko demander la main d'une femme
    pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
    stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
    umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
    umiti si roke nad čem s'en laver les mains
    vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
    vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
    za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
    živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
    delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
    roka roko umiva une main lave l'autre
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rôka mano f ; (do rame) brazo m

    roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
    roka! (nogomet) ¡mano!
    roke kvišku! ¡manos arriba!
    od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
    roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
    z mojstrsko roko de mano maestra
    z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
    z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
    (na)pisan z roko escrito a mano
    s polnimi rokami a manos llenas
    (osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
    pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
    iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
    politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
    železna roka mano f de hierro
    z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
    stisk rok(e) apretón m de mano(s)
    on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
    to je v božjih rokah Dios dirá
    brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
    to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
    biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
    za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
    dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
    imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
    imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
    imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
    imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
    imeti srečno roko tener buena mano
    imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
    imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
    imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
    iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
    dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
    izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
    nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
    oditi praznih rok irse con las manos vacías
    pasti v slabe roke caer en malas manos
    položiti roko na koga poner a alg la mano encima
    prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
    prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
    pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
    priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
    dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
    stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
    umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
    viti roke retorcerse las manos
    vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
    živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
    živeti iz rok v usta vivir al día
    roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
    braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes
  • sam3 (-a, -o)

    1. (zgolj) nichts als, lauter, nur, bloß
    od same objestnosti vor lauter Übermut
    same laži lauter Lügen
    sam pesek lauter Sand

    2.
    en sam ein einziger, nur ein

    3. (brez primesi) pur (piti sam čaj/viski den Tee/Whisky pur trinken), zlato: pur, lauter
    |
    sama kost in koža ga je (er ist) knochendürr, klapperdürr
    sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
    v sami srajci in Hemdsärmeln
    živeti od samih dobrih besed von Luft und Liebe (leben)
    od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht