-
ȕtrobica ž jetrca: kad ćeš poprigati -u?; belu -u mogu jesti samo oni koji se hvale zdravim želucem pljučka lahko jedo samo taki, ki imajo zdrav želodec
-
Verstimmung, die, slaba volja, nerazpoloženje; Verstimmung des Magens pokvarjen želodec
-
vientre moški spol trebuh, spodnji del trupa; vamp; votlina; medicina stolica, opravljanje potrebe
yegua de vientre plemenska kobila
desde el vientre de su madre (fig) od svojega rojstva (dalje)
hacer de vientre potrebo opraviti, iti na stolico
llenarse el vientre napolniti si želodec, pošteno se najesti
vientre ayuno no oye a ninguno, el vientre no tiene orejas (pregovor) sila kola lomi
-
vīscus1 -eris, n, sg. redek, nav. (in klas. le) pl. vīscera -um, n (etim. nepojasnjena beseda; morda iz indoev. kor.*u̯ei- viti; prim. vieō)
1. v sg. kos mesa; v pl. meso: Amm. idr., e visceribus sanguis exeat Ci., boum visceribus vesci Ci., viscera eorum apponit Ci., inhaesisset ea (sc. tunica) visceribus Ci., solida imponit taurorum viscera flammis V. (to mesto v svojem komentarju razlaga Serv.: non exta dicit, sed carnes); kolekt.: de putri viscere nascuntur apes O.; v besedni igri s pomenom pod št. 3: heu quantum scelus est in viscera viscera condi O. meso v trebuh.
2. meton. plemenito (prsno) drobovje, drobovina, drob, drobje (npr. pljuča, jetra, srce, čreva): haerentia viscere tela O. v srcu, v prsih, penetrant ad viscera morbi O., Tityos … viscere pascit aves Tib. z jetri, transversum (prepona) a visceribus intestina discernit Cels., adsiduus pulsus visceris Ps.-Q. (Decl.) srca.
3. sinekdoha nasploh drobovje, drobovina, drob, drobje = notranji organi človeškega in živalskega telesa: viscus omne Cels., cadavera rancenti iam viscere vermes exspirant Lucr., eiectat saniem permixtus viscere sanguis Lucan., prosiluit terrāque ferox sua viscera traxit O. svoja čreva, viscera spargere Sen. ph. svoja čreva raztresti na vse strani (o samomorilcu), demisso in viscera censu O. v želodec, v trebuh (prim. zgoraj pod št. 1: … in viscera viscera condi); o modih: Petr., Plin.; occ. materino telo, maternica: Dig., iam scilicet intra viscera Romanae conditor urbis eras O., quae nascendi quoque hanc fecerit legem, ut maiora animalia diutius visceribus parentis continerentur Q.
4. meton. pl. vīscera
a) meso = telesni plod, otrok (sin ali hči), dete, otroci: Val. Max. idr., quae visceribus veniebat belua ponto exsaturanda meis O., diripiunt avidae viscera nostra ferae O., nec dolor armasset contra sua viscera matrem O.; o očetu: accipit obsceno genitor sua viscera lecto O., Tereus … vescitur inque suam sua viscera (= Ityn) congerit alvum O., eripite viscera mea ex vinculis Cu.; pren. o svojih spisih: viscera sua flammis inicere Q.
b) ljubljenci: viscera magnarum domuum Iuv.
5. metaf.
a) srce, osrčje, notranjost, notranjščina, notrina, sredina, globina, globočina ipd.: viscera montis V., terrae O., telluris ima Sil., inhaeret in visceribus malum Ci., in medullis populi Romani ac visceribus Ci., periculum … erit inclusum penitus in venis atque in visceribus rei publicae Ci. v srcu, quae mihi in visceribus haerent Ci. ep. v globočini mojega srca, v trdnem spominu, haec … ex ipsis visceribus causae sumenda sunt Ci. iz jedra, tyrannus haerens visceribus nobilissimae civitatis L., neu patriae validas in viscera vertite vires V. zoper sodržavljane.
b) srce, „srčna kri“ = denarna sredstva, denar, novci, imetje, imetek, premoženje: pecunia erepta ex rei publicae visceribus Ci. državi izžet iz srca, viscera aerarii Ci., de visceribus tuis ac filii tui satisfacturus sis Ci. ep. iz … imetja, viscera nostra, tuae dilacerantur opes O., ex barbarorum visceribus alimenta congesta sunt Amm. iz shramb (skladišč, založnic).
-
vollschlagen*, voll schlagen* napolniti se z vodo; transitiv nabutati, nabasati; sich vollschlagen den Magen: nabasati si (želodec), nabasati se
-
wind1 [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče
between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti
-
zdràv (zdráva -o) adj.
1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano
2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso
3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre
4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi
5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano
-
zdražljiv (-a, -o) reizbar; medicina Reiz- (mehur die Reizblase, želodec der Reizmagen)
-
znížan (-a -o) adj.
1. abbassato, ridotto:
znižane cene prezzi ridotti
2. med. abbassato, ptosico:
znižani želodec ptosi gastrica, gastroptosi
-
želódček (-čka) m dem. od želodec stomachino; ekst. pancino:
zool. medni želodček borsa melaria
-
γαστήρ, ἡ [Et. iz gm ̥ -s-, sor. γέμω, γέντο prijel je. – gen. γαστρός, poet. γαστέρος] 1. a) trebuh, želodec, nadevan (svinjski) želodec; jed γαστρός ἐγκρατής; b) glad, požrešnost, post πενθῆσαι; c) pren. požrešnež NT. 2. materino telo, ἐν γαστρὶ ἔχειν in συλλαμβάνειν spočeti NT.
-
καρδία, ἡ, ion. -ίη, poet. κραδία, -ίη (κῆρ) 1. srce (kot del telesa); pren. a) kot sedež čuvstev, strasti: srce, srčnost, jeza, radost; b) kot sedež razuma: duša, razum, vest, dno srca. 2. želodec.
-
κοιλία, ἡ, ion. -ίη (κοῖλος) 1. votlina, trebušna duplina, trebuh, želodec NT. 2. materino telo NT; pren. prebava.
-
νηδύς, ύος, ἡ ep. ion. poet. 1. trebuh, želodec. 2. materino telo.
-
στόμαχος, ὁ [Et. στόμα, prv. pom. odprtina] 1. odprtina, žrelo, goltanec. 2. želodec NT.
-
варить kuhati; (teh.) variti;
желудок варит želodec prebavlja;
голова варит glava dobro dela;
-
засаривать/засорять, засорить s smetmi onečejati, zasmetiti; zamašiti (cev);
з. желудок želodec pokvariti
-
крепить krepiti, utrjevati, pritrjevati; (teh.) spajati;
к. шахту rov z oporniki podpirati;
к. паруса zvijati jadra;
эта пища крепит желудок ta hrana je težka za želodec;
-
лужёный pocinjen;
лужёная глотка (vulg.) neutrudni kričač; človek, ki lahko veliko spije, ne da bi se opijanil;
он имеет л. желудок vse lahko prebavi, ima dober želodec
-
расстройство n nered, zmeda, razkroj, dezorganizacija;
p. желудка pokvarjen želodec; driska;
р. пищеварения motnje v prebavi, neredna prebava;
быть в расстройстве biti slabo razpoložen, zlovoljen, siten