Franja

plaie [plɛ] féminin rana (tudi figuré); figuré bič, obča nadloga, kuga, zlo

plaie d'argent izguba denarja
plaie contuse zmečkanina (rana)
bander, panser une plaie obvezati rano
mettre le doigt sur la plaie (zlasti figuré) dotakniti se ranjenega mesta; najti vzrok zla
retourner, remuer le couteau, le poignard, le fer dans la plaie še stopnjevati, povečati rano, bolečino
ne rêver que plaies et bosses biti zelo prepirljiv, želeti si pretepanja
rouvrir une plaie (figuré) odpreti staro rano
quelle plaie! neznosna stvar! neznosen človek!

pljùvača ž, pljùvāčka ž slina: gutati pljuvačku požirati sline, želeti si kako jed; progutati pljuvačku biti ozmerjan

pót, -i chemin moški spol , voie ženski spol , route ženski spol , cours moški spol , itinéraire moški spol , (steza) sentier moški spol , (prehod) passage moški spol ; étape ženski spol , tour moški spol , cheminement moški spol ; (način) mode moški spol , (metoda) méthode ženski spol

pot v serpentinah chemin sinueux (ali serpentant, tortueux)
kos poti un bout de chemin
ovinek poti coude moški spol (ali tournant moški spol) de chemin
sredstva in pota (figurativno) ressorts moški spol množine
med potjo en chemin, chemin faisant, en route, en cours de route
na pot! en route!
na kriva pota zaiti quitter le bon (ali le droit) chemin
na pol pota à mi-chemin, à moitié chemin
po najkrajši poti par la voie la plus directe, au plus près
po pravni poti (pravno) par voie de droit
z zaprekami posejana pot route jonchée d'obstacles
(za) to pot à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup, pour le coup
dati čemu prosto pot laisser libre cours à quelque chose
biti komu na poti être sur le chemin de quelqu'un, contrarier quelqu'un, causer de l'embarras à quelqu'un
biti na dobri poti être sur la bonne route (ali voie)
biti na pravi poti (prav ravnati) être dans le bon chemin
biti na zli poti être sur une mauvaise pente, suivre une mauvaise voie
iti komu s poti éviter quelqu'un
iti, kreniti, odpraviti se na pot se mettre en route (ali en chemin)
iti na božjo pot aller en pélerinage
iti po poti nazaj rebrousser chemin
iti po isti poti nazaj revenir sur ses pas
iti po krajši poti prendre un raccourci
iti po napačni poti, zgrešiti pot se tromper de chemin (ali de route)
iti svojo pot (figurativno) faire son chemin, aller (ali suivre) son (droit) chemin
iti tiho svojo pot aller son (petit bonhomme de) chemin
izgubiti pot faire fausse route
izravnati pot (figurativno) préparer (ali déblayer) le terrain
narediti si pot (skozi) s'ouvrir (ali se frayer) un chemin (à travers), se faire un passage
odrezati komu pot couper la route à quelqu'un
presekati komu pot couper (ali barrer) le chemin à quelqu'un
pustiti prosto pot čemu donner libre cours (ali passage) à quelque chose
speljati na krivo pot dévoyer, détourner du droit chemin
spraviti koga s poti se débarrasser de quelqu'un, évincer quelqu'un, (ubiti) liquider quelqu'un
stopati po poti cheminer
ubrati pot prendre le chemin
ubrati najkrajšo pot aller (ali prendre) au plus court
ustaviti se na pol pota (figurativno) s'arrêter à mi-chemin
utirati komu pot marcher devant
utreti si pot (skozi) se frayer (un) passage
vprašati koga za pot demander la route (ali le chemin) à quelqu'un
želeti srečno pot souhaiter bonne route
enosmerna pot (voie à) sens moški spol unique
gorska pot chemin (ali sentier) en montagne
gozdna pot chemin forestier
kolesarska pot trottoir moški spol cyclable
komunikacijska pot voie de communication
kopna pot route (ali voie) de terre
krajša pot raccourci moški spol
križev pot chemin de (la) croix
najdaljša pot (figurativno) chemin des écoliers
obalna pot chemin côtier, voie côtière
občinska pot chemin vicinal
peš pot sentier moški spol
peščena pot chemin sablonneux
poljska pot chemin à travers champs
pomorska pot voie (ali route) maritime
prečna pot chemin de traverse
prehojena, prevožena pot chemin parcouru
prepovedana pot passage défendu, (napis) on ne passe pas ici
rakova pot marche ženski spol à reculons, reculade ženski spol
shojena pot chemin battu (ali fréquenté), figurativno sentier battu
srednja pot (voie) intermédiaire moški spol, figurativno le juste milieu
srečno pot! bon voyage! bonne route!
strma pot raidillon moški spol, chemin du paradis (tudi figurativno)
vaška pot chemin vicinal (ali rural, de village)
vodna pot voie navigable (ali fluviale)
vozna pot chemin carrossable
vso pot tout le long du chemin, pendant tout le trajet
zadeva gre svojo pot l'affaire va son train
zračna pot route aérienne
življenjska pot carrière ženski spol, chemin de la vie

pretépanje

želeti si samo pretepanja ne rêver que plaies et bosses

prijet|en [é] (-na, -no)

1. angenehm

2. občutek: wohlig, angenehm; novica: angenehm, erfreulich; človek, znanci: nett, freundlich; glas, melodija: hübsch; dopust, bivanje, sprehod: erholsam; knjiga, pojava, prizor: ansprechend; vedenje, vzorec: gefällig

3. prostor, oprema: behaglich, gemütlich, wohnlich; atmosfera figurativno : vertraut
|
prijeten okus der Wohlgeschmack
biti prijeten za uho/oko sich hören/sehen lassen
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
prijetne počitnice! Gute Erholung!
prijetne plati življenja, službe ipd.: Annehmlichkeiten množina

prō-sequor -sequī -secūtus sum (prō in sequī)

I.

1. komu slediti, za kom dreviti se, koga poditi, goniti, gnati, preganjati: fugientes longius C., ad repellendum et prosequendum hostem procurrebant C., prosequi aliquem lapidibus Petr.; pren.: fortuna Euphranorem prosequebatur Auct. b. Alx.

2. (po)spremiti (spremljati), sprevajati, poseb. iz spoštovanja ali vljudnosti: Pl., Cu., H., Sen. ph., Gell. idr., quem discedentem universa civitas prosecuta est N., prosequi reginam in freta O., aliquem usque ad agri fines Ci., aliquem officii causā L., legiones ad prosequendos commilitones processerant L., eum milites electi sunt prosecuti C., longe prosequitur euntem V., prosequi exsequias Ci. iti za pogrebom, udeležiti se pogreba, defunctum questu T. ali samo defunctum Petr. mrtveca (umrlega) spremljati (pospremiti) (s tarnanjem, tarnaje), ventus prosequitur euntīs V.; pren.: eos (sc. mortuos) … desiderium prosequitur amicorum Ci., nec delictum venia prosequebatur T. prestopku ni sledilo odpuščanje, Chattos saltus Hercynius prosequitur simul atque deponit T. Hercinski (Herkinski) gozd se razteza ob hatskem ozemlju in se tudi končuje z njim.

3. metaf. koga (po)spremiti (spremljati) s čim (pri odhodu), da(ja)ti komu kaj za na pot, obdariti (obdarovati, obdarjati), (po)častiti koga s čim, podariti (podarjati), nakloniti (naklanjati), pokloniti (poklanjati), izkaz(ov)ati komu kaj, besede (za)kričati za kom, (za)klicati komu: legatos et excipere et prosequi cum donis L., proficiscentem magnis donis L., aliquem veniā V. odpustiti komu, aliquem beneficiis Ci., Cu. izkazovati, aliquem misericordia Ci., virtutem alicuius gratā memoriā Ci., aliquem testimonio Plin. iun., aliquem legato (volilo) Suet., linquentem terram eam votis, ominibus lacrimisque Ci. odhajajočega iz te dežele v solzah pospremiti s prijaznimi voščili, aliquem verbis honorificis Ci. s častnimi besedami ogovoriti (nagovoriti) koga, liberaliter eos oratione C. prijazno jim prigovarjati, prijazno jih nagovarjati, aliquem laudibus L. hvaliti koga, hvalo peti komu, povzdigovati koga, aliquem verbis vehementioribus Ci. klicati komu (za kom) … besede, aliquem contumeliosis vocibus C. kričati za kom sramotilne besede, pospremiti koga z zmerljivkami (psovkami), egredientem verbis Ci. odhajajočemu želeti „srečno pot“ (iron. = „vrag te nesi!“, „vrag te pocitraj!“), sic prosecutus Ph. tako za njim kličoč, te besede za njim govoreč; (o stvareh): illius mortis opportunitatem benevolentiā potius quam misericordiā Ci., lacrimis non minus quam laudibus debitis tam memorabilem mortem L., cum laude … facta atque famam nominis T., non admiratione istā, sed memoriā Val. Max. —

II. (v govoru) nadaljevati, nadalje razlagati, svoje misli razkri(va)ti glede česa, pripovedovati, opis(ov)ati: Corn., Q., Plin. iun., Sen. ph. idr., prosequitur pavitans et fatur V., quod non longius prosequar Ci., quid pascua versu prosequar? V.

prospérité [-sperite] féminin uspevanje; blaginja, blagostanje; sreča; gospodarski razcvet

avoir un visage de prospérité (familier) imeti rejen in zadovoljen obraz
souhaiter à quelqu'un bonheur et prospérité želeti komu srečo in uspevanje
prospérité illusoire navidezen razcvet

quale

A) agg. kakšen?:
a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
non so quale nekakšen

B) agg. kakšen!:
quale audacia! kakšna drznost!

C) agg. kakršen:
un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
in un certo qual modo na neki način, nekako

D) pron.

1. kateri?, katera?:
quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

2. pog.
per la quale kot se spodobi, kot je treba:
è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

E) pron. ki, kateri:
la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

F) avv. pog. kot:
ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin

rȁd rȁda rȁdo, komp. ràdijī -ā -ē rad, željan: ja nisam rad da koga uvrijedim ne želim koga užaliti; ja sam rada to učiniti to bi rada naredila; dijete je rado vidjeti svoju majku otrok rad vidi svojo mater; biti rad dobru biti željan dobrega; biti rad ljepoti želeti si lepote; biti rad kavzi želeti si prepir, gl. tudi radije in rado

rajar (raz)cepiti; figurativno bahati se, širokoustiti se; kramljati; obrekovati

rajar leña drva cepiti
rajarse počiti, razpočiti se, postati razpokan
rajarse por a/c vroče kaj (po)želeti

rōstrum -ī, n (rōdere)

1. glodalo, kljun pri perutnini, rilec, gobec, smrček itd. pri drugih živalih: L., Varr., Plin. idr., avium corneum rostrum Ci., (sc. canis) extento rostro O., rostrum aduncum O. veprov rilec, veprov čekan (okel), rostrum suis Ci., rostrum aprum V.; v zaničlj. pomenu ali v prijateljskem pogovoru tudi o človeških ustih gobec, (grda) usta, jezik, kljun: Pl., Petr.

2. metaf. o vsem, kar je rilčasto in s konico štrli iz česa
a) (kriva) konica (ost) α) vinogradniškega noža (vínjaka, vínjeka): Col. β) pluga: Plin. γ) svetilke, svečnika: Plin.
b) ladijski rilec (nos), ladijski kljun na sprednjem delu bojnih ladij, namenjen za odbijanje in prebijanje (prevrtanje) sovražnih ladij: C., Auct. b. Alx., V., Sil., Sen. ph. idr., navis rostro percussa N., regiae naves ferire rostro hostem non poterant L.

3. meton.
a) (pesn.) sprednji del ladje, prvi ladijski rt, ladijski gobec: V.
b) pl. rōstra (Rōstra) -ōrum, n govorniški oder (govoríšče, govórnica, besednica) na rimskem Forumu, okrašen s kljuni ladij, ki so jih Rimljani zajeli med latinsko vojno v bitki pri Anciju l. 338, pa tudi prostor okoli njega: Varr., L., T. idr., escendere in rostra Ci., descendere de rostris Ci., contionari conantem de rostris deducere C.; pesn.: rostra forumque optare Lucan. želeti ljudsko zborovanje = želeti mir, rostra movere Lucan. = tam (ondi) zbrano ljudstvo, a rostris H., Sen. ph., frigidus a Rostris manat per compita rumor H. od Foruma sem.

route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
à moitié route na pol pota
en route! na pot!
bonne route! srečno pot, vožnjo!
route aérienne zračna pot, proga
route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
route de col cesta čez gorski prelaz
route côtière obalna cesta
route de course dirkalna proga
route départementale cesta I. reda
route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
route nationale (RN) državna cesta
routes de navigation plovbne proge, linije
route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
route à priorité prednostna cesta
route rapide, express hitra cesta
route non revêtue neutrjena cesta
route de sortie izpadnica (cesta)
route du Sud cesta proti jugu
route de terre, par mer kopna, pomorska pot
route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
circulation féminin sur les routes promet po cestah
code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
croisement masculin de routes cestno križišče
feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
police féminin de la route cestna, prometna policija
usager masculin de la route uporabnik ceste
arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
faire de la route mnogo se voziti (pluti)
faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
se mettre en route kreniti, iti na pot
prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
il y a deux heures de route je dve uri vožnje
la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti

sbilanciare

A) v. tr. (pres. sbilancio)

1. spraviti, spravljati iz ravnovesja (tudi pren.)

2. (gospodarsko, gmotno) spodkopati

B) v. intr. izgubiti, loviti ravnotežje; viseti vstran

C) ➞ sbilanciarsi v. rifl. (pres. mi sbilancio) biti premalo previden, preveč obljubljati:
non sbilanciarsi troppo tehtati svoje besede
non voler sbilanciarsi ne se želeti eksponirati

scharf oster; Chemie razjeden, koroziven, Säure: jedek; Brille, Verhör, Winter: oster; Urteil, Prüfer: oster, strog; scharfe Augen ostre oči; scharfes Gehör oster sluh; ein scharfes Bild ostra slika; eine scharfe Zunge (haben) (imeti) oster jezik; (geil, sinnlich) scharf sein biti razgret/pohoten; scharf schießen streljati z ostro municijo; scharf sein auf močno si želeti kaj, imeti piko na, imeti zelo rad; Adverb ostro, gebraten: močno; scharf beleuchten ein Problem: pokazati v ostri luči

schön lep; Adverb lepo; die schöne Literatur književnost; die schönen Künste lepe umetnosti; schöne Madonna Lepa Marija; das schöne Geschlecht nežni spol; schöne Seele lepa duša; schönes Wetter lepo vreme; eines schönen Tages figurativ nekega lepega dne; eine schöne Bescherung! lepa reč!; schön machen Hund: postaviti se na zadnje noge, prositi; schöne Worte machen rožice saditi; einen schönen Abend wünschen želeti prijeten večer; ja, (alles) schön und gut, aber ... že lepo in prav, ampak ...; wie man so schön sagt/wie es so schön heißt kot se reče, kot pravijo

ser* biti

es lo que quiero to ravno hočem
eres tú quien debe saberlo ti moraš to (vendar) vedeti
es según kot se vzame
es a saber, es decir namreč
es que... stvar je ta, da ...
sea como fuere naj bo, kot hoče
no puede ser je nemogoče
esto no es vivir to ni nobeno življenje
él es muy otro on je čisto drug človek, on se je čisto spremenil
catedrático que fué bivši profesor
es alegre, pero está triste on je vesele narave, toda (sedaj) je žalosten
¿a cómo es la fruta? po čem je sadje?
¡es así! tako je!
¡que si lo es! mislim da!
soy con V. (al instante) takoj Vam bom na voljo (če koga prosimo, naj malo počaka)
no es de mi incumbencia to se me ne tiče
¿qué va a ser de él? kaj bo z njim?
soy de Ljubljana sem iz Ljubljane
es de desear želeti je
es de pensar treba je dobro premisliti
el balance es de... saldo znaša
¿qué es de ti? kaj (pa) je s teboj?
no soy yo para ello nisem (sposoben) za to
no es para comerlo ni užitno
no era para menos in je tudi bilo tako
si yo fuera que tú, lo haría če bi (jaz) bil na tvojem mestu, bi to naredil
a no ser así sicer, drugače
a no ser que v kolikor ne
un (sí) es, no es nekaj, nekoliko; tako rekoč, v nekem smislu
sea lo que fuere (ali sea), sea como fuere naj bo, kot hoče; na vsak način
haga V. lo que sea napravite, kar hočete
érase un rey bil je nekoč kralj
serse (pop) biti, postati
sea la luz y la luz se fué bodi luč in luč je bila

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

shoe¹ [šu:] samostalnik
(nizek) čevelj
ameriško škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jambor

over (up to) the shoes figurativno do prek ušes
shoes and stockings botanika vrsta detelje
dead man's shoes figurativno nestrpno pričakovana dediščina
wooden shoes lesene cokle
that's another pair of shoes figurativno to je nekaj (čisto) drugega
the shoe is on the other foot figurativno stvar je čisto drugačna
to be (to stand) in s.o.'s shoes biti v koži kake osebe
to cast a shoe izgubiti podkev, oboseti
to die in one's shoes umreti nasilne smrti, biti obešen
every shoe fits not every foot ni vsaka stvar za vse primerna
that is where the shoe pinches figurativno tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajec
to put on (to take off) one's shoes obuti (sezuti) si čevlje
to put the shoe on the right foot figurativno odkriti (obdolžiti) pravega krivca
he shakes in his shoes drgeče od strahu, kolena se mu tresejo
to step into another man's shoes zavzeti (službeno) nekoga drugega
to throw an old shoe after s.o. figurativno (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)
to wait for a dead man's shoes prežati, nestrpno čakati na dediščino
as good a fellow as ever walked in two shoes najboljši človek na svetu
to walk in s.o.'s shoes hoditi komu v škodo (v zelnik)

sílno violently, extremely, mightily, powerfully; awfully

sílno zadolžen over head and ears in debt
sílno želeti to crave (after), to lust (after, for), to pine (after, for), to yearn (after), to hanker (after, for)

skôrajšnji (-a -e) adj.

1. imminente, incombente, prossimo, vicino:
rešiti se skorajšnje pogube salvarsi dalla prossima rovina

2. sollecito, pronto:
želeti komu skorajšnje okrevanje augurare a qcn. una sollecita guarigione
na skorajšnje svidenje! arrivederci presto!