Franja

Zadetki iskanja

  • gazzetta f časopis, list, glasilo, časnik:
    Gazzetta Ufficiale Uradni list
    andare sulla gazzetta pren. biti predmet radovednosti, opravljanja
    cose da gazzetta pren. kar vzbuja živo zanimanje
    quella ragazza è una vera gazzetta pren. dekle je huda klepetulja, tračarica
  • grana ženski spol košeniljka; škrlatno blago

    rojo como una grana rdečkot rak
    ponerse como la grana močno (do ušes) zardeti, ves rdečpostati
    labias granas živo rdeče ustnice
  • grattare

    A) v. tr. (pres. gratto)

    1. praskati, čohati:
    grattarsi la testa praskati se po glavi
    grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
    grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
    grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
    grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

    2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
    grattare il formaggio strgati sir
    grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

    3. pren. pog. ukrasti, suniti:
    si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

    B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami
  • grísti (grízem) imperf.

    1. mordere, rodere; masticare, rosicchiare:
    težko grize, ker ima slabe zobe mastica male perché ha i denti cattivi
    ni vedel, kaj bi napisal, in je grizel svinčnik non sapendo cosa scrivere rosicchiava la matita

    2. mordere, (pikati) pungere

    3. pog. (vznemirjati, mučiti) tormentare, crucciare, rimordere:
    grize ga ljubosumnost è tormentato dalla gelosia
    vest ga grize gli rimorde la coscienza

    4. pren. gristi (se) (prodirati v kaj trdega, s težavo prodirati) penetrare; inerpicarsi:
    voda grize v živo skalo l'acqua penetra nella roccia viva
    tovornjak se je grizel v klanec l'autocarro si inerpicava per la salita
    pren. gristi besede rivoltolare le parole
    pren. gristi kolena inerpicarsi con le mani e coi piedi
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • guidalesco m (pl. -chi)

    1. otiščanec, odrgnina, rana

    2. šalj. praska, žulj:
    toccare, cogliere nel guidalesco pren. šalj. dregniti koga v živo
  • Hg samostalnik
    kemija (simbol za živo srebro) ▸ Hg
    Sopomenke: živo srebro
  • historia -ae, f (gr. ἱστορία)

    I.

    1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje: ut est in omni historia curiosus Ci.

    2. (po poizvedovanju pridobljeno) znanje: si quid in ea epistula … historiā dignum Ci. ep.

    3. meton. znanstvena vsebina: liber multae variaeque historiae refertus Gell. —

    II.

    1. meton. pisna povest, pisno poročilo (o tem, kar se je zgodilo ali slišalo), popis: h., rerum cognitio praesentium Verr., amaras … historias ut captivus audit H., maxima de nihilo fiet historia Pr.; konkr. predmet govorice: ut fieres nobilis historia Pr. mestna govorica; occ. mitološka povest, bajka, pripovedka, v pl. = bajeslovje, mitologija: peccare docentes historiae H., omnibus historiis se meus aptat amor O., h. fabularis Suet.

    3. sinekdoha
    a) abstr. zgodovina = raziskovanje zgodovine, zgodovinopisje, zgodovinska znanost, zgodovinoznanstvo: antiquis temporibus historia nihil erat nisi annalium confectio Ci., h. magistra vitae Ci., rem historiae mandare Ci., obscura est historia Romana Ci., historiae fides Ci. zgodovinska resnica, apud Herodotum, patrem historiae Ci., prima historiae lex est, ne quid falsi dicere audeat Ci., alias in historia leges observandas putare, alias in poëmate Ci., historias (com)plures novisse Vitr. veliko vedeti o zgodovini.
    b) konkr. zgodovina = sestavni opis zgodb (zato pogosto v pl.), zgodovinopis, zgodovinska knjiga, zgodovinsko delo, „zgodbe“: h. Italici belli et civilis Ci., h. Graeca Ci. v grščini napisana rimska zgodovina, h. Romana Val. Max., conditor historiae O. = historiae scriptor Gell. = historiarum scriptor Q. ali auctor Vell. zgodovinar, zgodovinopisec, historiam scribere Pl., Ci., N., Iust. ali conscribere Fl., historias scribere N., historiam relinquere N. ali edere Suet. ali componere Suet., Plin. iun., historias Latino sermone conponere Iust., historias legere Q., Iuv., quod semper in historiis legimus Sen. ph., naturalis historia Plin. naravoslovje, prirodopis (znamenito delo Plinija starejšega v 37 knjigah); pooseb.: quem (sc. C. Iulium Hyginum) … quidam Historiam vocabant Suet. živo Zgodovino.
  • home2 [hóum] prislov
    doma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točno

    to bring home the bacon zmagati
    to bring a crime home to s.o. dokazati komu zločin
    to bring s.th. home to s.o. prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komu
    figurativno to come home to ganiti, občutiti, priti do srca
    curses come home to roost kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubi
    till the cows come home celo večnost
    to drive a nail home zadeti
    to drive s.th. home to s.o. prigovarjati, prepričevati koga
    to get home uspeti zmagati
    to hit (ali strike) home v živo zadeti, pravo zadeti
    to see s.o. home spremiti koga domov
    the thrust went home udarec je zadel v črno
    nothing to write home about nič posebnega
  • īgnis -is, abl. -e in -ī, m

    I.

    1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

    2. occ.
    a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
    b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
    c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
    č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
    d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
    e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli).

    II. metaf. ogenj =

    1.
    a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
    b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

    2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

    3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

    4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

    5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

    III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.
  • image2 [ímidž] prehodni glagol
    upodobiti, naslikati, predočiti si kaj, zrcaliti

    to image to o.s. živo si predstavljati, predočiti si kaj
  • inter-dīcō -ere -dīxī -dictum

    1. prepoved(ov)ati, preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati); abs.: ubi ita interdictum sit Ci., sic nemo umquam interdixit Ci.; z dat. personae in acc. rei: neque hoc liberis nostris interdicendum est Ci., ei orbem terrarum i. O., se opponit periculis praemio interdicto Ci., ut huic furiae vox interdiceretur Ci., alicui convictum hominum Val. Max., alicui rem capitalem Cat., histrionibus scaenam Suet., alicui misericordiam, admirationem rerum Sen. ph., alicui patriam Iust., religio interdicta civibus Suet.; stvarni obj.
    a) s finalnim stavkom: nobis interdictum est, ne ex ea civitate quem civem adsciscere possimus Ci., interdicit Cassivellauno, ne Mandubracio neu Trinobantibus noceat C., sed id neque feci adhuc nec mihi ne faciam interdictum puto Ci., ex quo etiam Pythagoreis interdictum putatur, ne fabā vescerentur Ci., neque est interdictum aut a rerum naturā aut a lege aliqua atque more, ut singulis hominibus ne amplius quam singulas artes nosse liceat Ci.
    b) z inf.: alicui arte suā uti i. Paul., cum sibi interdixerit habere, interdixit et poscere Sen. ph.; brez dat. personae: usum amethystini coloris i. Suet., interdicitur vini potus quinis diebus ante et postea Plin., magia ista iam inde antiquitus duodecim tabulis propter incredundas frugum illecebras interdicta Ap., nullo proposito praemio, sed etiam interdicto Ci., aulā interdictā, urbe interdictā Suet.; brez dat. personae stvarni obj. z ACI pass.: pari severitate interdixit commeatūs peti Suet.; tudi alicui i. de aliquo: interdixi tibi de medicis Cat. ap. Plin.; pt. pf. interdictus 3 prepovedan: voluptas H., spes O.; prim. spodaj subst. interdictum -ī; pogosteje z dat. personae in abl. rei: feminis purpurae usu L. (pravzaprav prepoved razglasiti glede … ), Romanis omni Galliā C., alicui domo suā Q., alicui domo et provinciis suis Suet.; brez dat. personae: domo i. T. hišo prepovedati; pass.: male rem gerentibus patriis bonis interdici solet Ci., ei Italiā et Hispaniā, in quā ortus erat, interdictum est T., interdici non poterat socero (dat.) genero (abl.) H. ni mu bilo mogoče prepovedati druženja (občevanja) z … , meretriciis amoribus interdictum iuventuti Ci., interdictum est mari (abl.) Antiati populo (dat.) L.; z acc. personae in abl. rei (le v pass.): illi vero omni iure atque honestate interdicti Gell., philosophi urbe et Italiā interdicti sunt Gell., dives ille cibo interdicitur Ap.

    2. kot jur. (držpr.) t. t. v reklu: i. alicui aqua et igni Ci. (ali aquā ignique, igni atque aquā T.) prepovedati komu rabo vode in ognja = uradno (pravnoformalno) izreči zoper koga poostren pregon (izgnanstvo), koga izobčiti, pregnati: leges, quae iubent ei aquā et igni interdici Ci., velitis, iubeatis, ut M. Tullio aquā et igni interdicatur Ci.; nav. pass., redko act.: quibus cum aquā et igni interdixisset C.; podobno: si quis eorum decretis non stetit, sacrificiis interdicunt (sc. ei) C. ga izključijo od žrtvovanja, izobčijo ga.

    3. odrediti (odrejati), vele(va)ti, (za)ukaz(ov)ati, zabičati (zabičevati): familiae valde interdicere (živo (= ostro) zabičati), ut uni dicto audiens sit Ci.; occ. kot jur. (držpr.) t. t.
    a) o pretorju odrediti (odrejati), razsoditi (razsojati), poseb. pri posestnih tožbah: i. de vi Ci., praetor de fossis, de cloacis, de minimis aquarum itinerorumque controversiis interdicit Ci., praetor interdixit, ut, unde deiectus esset, eo restitueretur Ci.
    b) pri tožbi (poseb. o posesti) oprije(ma)ti se pretorjevega razglasa (edikta), opreti (opirati) svojo tožbo na pretorski razglas: Q., Icti. — Od tod subst. pt. pf. interdictum -ī, n

    1. prepoved: Amm., eam legem esse potius interdictum sceleris Ci., i. Caesaris Ci., contra i. regis Iust., tyrannica interdicta Ci., deorum interdictum vendidit Ci., fuit illud interdictum apud maiores nostros de vi quod hodie quoque est Ci., i. duodecim tabularum Plin., interdicta mea Pl.

    2. occ. pretorjeva odredba, razsodba, pretorjev odlok: Petr., hac lege praetorum interdicta tollentur Ci., possessio per interdictum repetita est Ci., actio est per interdictum constituta Ci., eo verbo praetores in hoc interdicto (formula za razsodbe) uti solebant Ci., interdicto cum aliquo contendere Ci.
  • interés moški spol korist, prid, prednost, dobiček; obresti; plača, mezda; dobičkaželjnost, lakomnost, sebičnost; udeležba, interes, zanimanje, predmet zanimanja

    interés acreedor obresti od terjatev
    interés deudor obresti od dolgov
    interés compuesto, interés de intereses, interés de los réditos obrestne obresti
    interés vivo živo zanimanje
    casamiento por el interés razumska (preračunana) možitev ali ženitev
    por el interés iz sebičnosti, iz koristoljubja
    sin interés brez važnosti, nepomemben
    dar (producir) interés dajati obresti, obrestovati se
    excitar (despertar) interés zbuditi zanimanje
    prestar a interés posoditi na obresti
    es de interés para V. v Vašem interesu je
    tener interés en un negocio biti udeležen pri kupčiji
    no tiene interés para mí, no tengo interés en ello to me ne zanima
    tomar interés en zanimati se za; udeležen biti
    intereses pl obresti; premoženje; javni interesi
    intereses acumulados obrestne obresti
    intereses atrasados zaostale obresti
    intereses vencidos zapadle obresti
    conciliar los intereses uskladiti interese
    interesado interesiran; lasten; dobičkaželjen; skop, stiskaški
    interés m sodeležnik; reflektant, prosilec, interesent
    la parte interesada pogodbenik, soudeleženec
    firmado por el interés lastnoročno podpisano
  • Kalk, der, (-/e/s, -e) apno (ungelöschter živo, gelöschter gašeno); (Kalkstein) apnenec; Medizin kalcij
  • lana f

    1. volna:
    di lana volnen
    buona lana pren. pretkanec, lopov
    essere della stessa lana biti enake baže
    questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
    lana cardata mikana volna

    2. ekst.
    lana di legno lesna volna
    lana di vetro steklena volna

    3. puh (pod pohištvom)
    PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco
  • lebhaft živahen; Freude: velik, Bedauern: hud; (sehr) zelo; Erinnerung: živ; lebhaft in Erinnerung haben živo se spominjati
  • lime1 [laim]

    1. samostalnik
    apno

    2. prehodni glagol
    apniti, posuti (travnik) z apnom, obdelovati (kožo) z apnom

    quick (ali unslaked, live) lime živo apno
    slaked (ali hydrated) lime gašeno apno
  • Limōnē -ēs Lejmóna, hči atenskega kralja Hipomena; po očetovi obsodbi so jo živo požrli konji: solaque Limone poenam ne senserit illam, et tua dente fero viscera carpat equus O. (Ibis 459).
  • lousy [láuzi] pridevnik (lousily prislov)
    ušiv
    sleng gnusen, umazan

    lousy with vse živo česa, poln
    sleng lousy with money pri denarju
  • Mark3, das,

    1. Anatomie mozeg, (Knochenmark) kostni mozeg; (Rückenmark) hrbtenjača (verlängertes podaljšana); in Nebennieren: sredica

    2. bei Pflanzen: stržen, sredica (tudi figurativ)

    3. (Tomatenmark) mezga

    4. figurativ jedro durch Mark und Bein gehen spreleteti do mozga, iti do kosti; bis ins Mark do kosti, do mozga, v živo; an Mark zehren izmozgavati; Mark in den Knochen haben imeti kaj v sebi, biti močan/korajžen
  • mediocris -e (medius)

    1. srednji = srednje mere, srednje velik, vmesen, neznaten, majhen: cochleae minutae, maximae, mediocres Varr., statura, praemium non m. Suet., latitudo, spatium, copiae C., castellum S., usus est familia, si utilitate iudicandum est, optima, si forma (po videzu, na oko), vix mediocri N.

    2. (časovno) vmesen = srednje dolg: syllabae longae et breves et mediocres Gell.

    3. metaf.
    a) (glede na stan) srednji, nizek, navaden, nizkega stanu, nizkega rodu, nepomemben, neznaten: vir Iust., homo Aug.; subst. m mediocrēs -ium, m ljudje (možje) nizkega stanu: neque licentia gladiorum in mediocres saevitum, sed excelsissimi quoque atque eminentissimi civitatis viri variis suppliciorum generibus adfecti Vell., etenim cum mediocribus multis et aut nulla aut humili aliqua arte praeditis gravatim civitatem in Graecia homines impertiebant Ci.
    b) (glede na (notranje) lastnosti) srednji, srednje mere, povprečen, neznaten, (prav) nič poseben, (precej) navaden, (precej) običajen, nepomemben, neimeniten, nevažen, malovažen: Pl., O., orator, homines Ci., poëta H., eloquentia, amicitia, laus, ingenium, malum, artes, studia vel officia Ci., queri mediocris animi est C. znak malodušnosti; litota: non mediocris C., Ci., N. ne navaden = velik, precejšnji; subst. n. pl.: mediocria gerere S. opravljati nepomembne stvari.
    c) (glede na želje, teženje) zmeren, z malim zadovoljen: viri S., Iugurthae non mediocris animus S. visoko segajoč, visoko mereč, numquam mediocria … studia Iust. Adv. mediocriter

    1. srednje, neznatno, malo, (le) nekoliko, (le) nekaj: nemo m. doctus Ci., corpus m. aegrum Ci., ne m. quidem disertus Ci., in aliquā re m. versatum esse Ci., non m. omnium mentes perturbare C.

    2. zmerno, mirno, hladnokrvno: aliquid non m. ferre Ci., hoc vellem mediocrius Ci. ne tako silno (živo, zelo).

    Opomba: Pri pesnikih je o pozicijsko dolg: mediócris. Nom. sg. m. mediocer Prisc.; star. nom. pl. mediocreis Varr.