Franja

Zadetki iskanja

  • kolesarstvo samostalnik
    (vožnja s kolesom) ▸ kerékpározás
    ljubitelji kolesarstva ▸ kerékpározás szerelmesei
    profesionalno kolesarstvo ▸ profi kerékpározás
    rekreativno kolesarstvo ▸ szabadidős kerékpározás
    prvenstvo v kolesarstvukontrastivno zanimivo kerékpárverseny
    tekmovalno kolesarstvo ▸ versenyszerű kerékpározás
    žensko kolesarstvo ▸ női kerékpározás
    Sopomenke: biciklizem
    Povezane iztočnice: cestno kolesarstvo, dirkališčno kolesarstvo, ekstremno kolesarstvo, gorsko kolesarstvo, turno kolesarstvo
  • kolo5 [ó] srednji spol (kolésa …)

    1. (dvokolo) das Fahrrad, dirkalno: Rennrad
    turno kolo Tourenrad
    zložljivo kolo (poni) Klapprad
    moško kolo Herrenfahrrad
    žensko kolo Damenfahrrad
    otroško kolo Kinderfahrrad
    kolo za izposojo Leihfahrrad
    medicina kolo za obremenitveno testiranje das Fahrradergometer
    ključavnica za kolo das [Fahrradschloß] Fahrradschloss
    stojalo za kolo der Fahrradständer
    tlačilka za kolo die Fahrradluftpumpe
    ogrodje kolesa das Fahrradgestell, der Fahrradrahmen
    usesti/zavihteti se na kolo ein Fahrrad besteigen
    izlet s kolesom die Fahrradtour
    peljati se s kolesom radeln, [radfahren] Rad fahren
    gorsko koloo das Mountainbike

    2.
    kolo z motorjem das Motorfahrrad, das Mofa
    voznik kolesa z motorjem der Mofafahrer

    3.
    motorno kolo das Kraftrad, Motorrad, Krad
    lahko motorno kolo das Kleinkraftrad, Kleinmotorrad
    terensko motorno kolo die Geländemaschine, das Geländesportmotorrad
    voznik motornega kolesa der Motorradfahrer
  • koló (-ésa) n

    1. ruota:
    gumijasto, leseno kolo ruota di gomma, di legno
    rezervno kolo ruota di scorta
    sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
    kolo avtomobila la ruota dell'automobile
    mlinsko kolo macina
    transmisijsko kolo ruota di trasmissione

    2. bicicletta, pog. bici; šalj. velocipede:
    dirkalno kolo bicicletta da corsa
    žensko kolo bicicletta da donna
    pog. motorno kolo motocicletta, motore

    3. pren. corso:
    kolo zgodovine il corso della storia

    4. hist. (mučilna naprava) ruota

    5. nareč. (hlebec):
    kolo sira forma di formaggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
    priti pod kolesa essere investito da un'automobile
    kolo sreče se obrača la ruota della fortuna gira
    krmilno kolo ruota del timone, ruota di comando, di manovra
    lončarsko kolo tornio da vasaio
    napenjalno kolo ruota tenditrice
    pogonsko kolo ruota motrice
    polžasto, vijačno kolo ruota elicoidale, a vite
    tekalno kolo ruota portante
    zavorno kolo ruota del freno
    zobato kolo ruota dentata
  • koló1 rueda f ; (bicikel) bicicleta f , fam bici f

    sprednje, zadnje kolo rueda delantera, trasera
    gonilno kolo rueda motriz
    motorno kolo (s prikolico) moto(cicleta) f (con sidecar)
    zavorno kolo rueda de freno
    žensko kolo bicicleta f de señora
    kolo sreče rueda f de la fortuna
    dirkalno (turistovsko) kolo bicicleta de carreras (de carretera ali de turismo)
    mlinsko kolo rueda de molino
    rezervno kolo rueda de recambio (ali de repuesta)
    kolo na lopate rueda de paletas
    biti za pêto kolo (fig) estar de más, estar de sobra
    narediti kolo (o pavu) hacer la rueda, abrir el abanico
    priti pod kolesa (fig) caminar hacia su perdición
    sesti na kolo (bicikel) montar en bicicleta
    voziti kolo, voziti se (peljati se) s kolesom ir en bicicleta
  • kománda command; order; (štab) headquarters pl

    biti pod žensko komándo (humoristično ali poniževalno) to be under petticoat government
    prevzeti komándo to take (over) command
  • krílo (ptičje, hiše) wing; aeronavtika wing, plane; (nogomet) wing

    krílo okna casement
    krílo vrat fold, side, leaf
    hlačno krílo divided skirt, culottes
    žensko krílo skirt
    spodnje (žensko) krílo petticoat, underskirt
    mlinsko krílo arm (of windmill), sail, vane; (pljučno) lobe, wing; figurativno lap, (Cerkve) bosom; figurativno midst, bosom, circle
    držati se za materino krílo to be always at one's mother's knee, to be tied to one's mother's apron strings
    sedeti v materinem krílu to sit on one's mother's lap
    kriliti s kríli to flutter
    udarjati s kríli to flap the wings
    razpeti kríla to stretch the wings
    razpetina kríl aeronavtika wingspan, wingspread
    povesiti kríla (figurativno) to be downcast
    pristriči komu kríla to clip someone's wings
    zrasla so mu kríla (figurativno) his spirit has got wings
  • labor2 (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

    1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
    a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
    b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
    c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

    2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

    3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

    Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.
  • Lāïs -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Λαΐς) Láida, gr. žensko ime, poseb. dveh slovitih korintskih hetêr: starejša in razvpitejša je živela v času peloponeške vojne: Ci. ep., O., Pr., Lact., mlajša je bila Apelova in Demostenova sodobnica: Plin., Gell.; acc. pl. Lāidas: Aus.
  • Lalagē -ēs, f (gr. λαλαγή brbljanje) Lálaga = „sladko brbljajoča“, gr. žensko ime, poseb. ene izmed Horacijevih ljubic: H., Pr.
  • Lamia2 -ae, f Lámija, grško žensko ime: mulier est Segestana perdives et nobilis, Lamia nomine Ci.
  • Lampadium -iī, n (Λαμπάδιον iz gr. λαμπάδιον baklica, plameničica) Lampádija, Lampádijum = „Svečka, Svečica“, gr. žensko ime: Lucr.
  • Latris -idis, f (gr. λάτρις služkinja) nom. propr. Látrida

    1. žensko ime: Pr.

    2. otok v severni Evropi: Plin.
  • libīdō (stlat. lubīdō) -inis, f (libet, lubet)

    1. hlepenje, pohlep, želja, poželenje, mik, sla po čem, do česa, volja: ubi libido veniet nauseae Ca., quod cuique libido venerit Lucr., l. voluptatum Ci. poželenje po nasladah, cum sit hoc naturā commune animantium, ut habeant libidinem procreandi Ci., quamquam ipsa iracundia libidinis est pars; sic enim definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., iuventus … in decoris armis et militaribus equis … lubidinem habebant S. mladino je mikalo lično orožje, tanta lubido cum Mario eundi plerosque invaserat S. tolikšna želja je obšla, nisi forte quem inhonesta et perniciosa lubido tenet potentiae paucorum decus atque libertatem suam gratificari S., ex libidine sanguinis T. krvoželjnost, krvoločnost, adulandi, assentandi T. slepo nagnjenje, aliquem libido urinae lacessit Gell. kdo mora mokriti (scati), koga tišči na stran; pesn. z inf.: est lubido orationem audire Pl., hunc inridere lenonem lubidost Pl., si sit peccasse libido O.

    2. napačno, polteno poželenje, (poltena, čutna) želja, (poltena, čutna) sla, (poltena, čutna) slast, naslada (tudi v pl.): poltenost, pohlep(nost), poželjivost, pohota, pohotnost, nasladnost, čutnost, sladostrastje, razkošnost, razbrzdanost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, (pre)drznost, nezmernost, nemoralnost, objestnost, samopašnost, samovolja: ut accendatur tua lubido Ter., libidine incensus Ci., lubidine accendi S., non libidinis causā libertinam duxit uxorem Ci. iz poltenosti, nullum signum libidinis N. pohlepa po nasladnosti, Sex. Tarquinium mala libido Lucretiae per vim stuprandae capit L. zla želja, zlobna sla (strast), libidinem muliebrem finire L. omejiti žensko samopašnost, libidinis in mares pronioris Suet.; poseb. pederastija, nečisto dečkoljubje (gr. παιδεραστία): puer emptus libidinis causā Ci.; (o živalih) = gonjenje, pojanje, poja, pojalica, ježalica: et in mare et in femina commiscendorum corporum mirae libidines Ci., ultima parte hiemis concitantibus libidinem cibis utriusque sexus accendenda venus est Col., equorum libido adhinniens Hier.; meton. pohotna, nemoralna, opolzka prikazovanja (prikazi, predstavitve) upodabljajočih umetnosti, opolzkosti: quis non frangeret eorum libidines, nisi illi ipsi, qui eas frangere deberent, cupiditatis eiusdem tenerentur? Ci., in poculis libidines caelare iuvit Plin., pinxit et minoribus tabellis libidines Plin.

    3. svojevoljnost, samovolja, samovoljnost, samohotnost, (dobra ali slaba) volja, trma, „muha“: iudicum Ci., nimia l. suffragandi Ci., lex erat libido tua Ci., muliebrem libidinem comprimere Ci. trmo ženske, ratio, quae in libidinem venit Ci. ki se komu zahoče, idcircone … nobilitas … rem publicam recuperavit, ut ad libidinem suam liberti servulique nobilium bona vexare possent? Ci. ali instruitur acies ad libidinem militum L. zgolj po (samo)volji, tako tudi: ea (sc. fortuna) cunctas res ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S. bolj po samovolji, samovoljno; v enakem pomenu tudi samo: libidine Ci.
  • Licymnia -ae, f Likímnija, žensko ime

    1. neka sužnja: V.

    2. izmišljeno ime Horacijeve prijateljice, ki je bila najbrž Mecenatova soproga Terencija: dulces dominae Licymniae cantus H. (naslanjajoč se na ljudsko etim., po kateri je (analogno po Polymnia) Licymnia = Ligyhymnia, Ligymnia = voce canens acutā „pojoča z zvenečim glasom“).
  • loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

    loco de amor nor od ljubezni
    loco de atar besno nor, čisto nor
    loco por la música nor na glasbo
    éxito loco velikanski uspeh
    suerte loca bajna sreča
    andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
    correr la loca pohajkovati, ponočevati
    estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
    volver a uno loco koga v obup spraviti
    volverse loco pobesneti, znoreti
    es para volverse loco človek bi kar pobesnel
    a tontas y a locas tjavdan
  • locō -āre -āvī -ātum (locus)

    1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

    2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

    3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

    4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
    a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
    b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

    Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.
  • lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

    1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

    2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

    3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
    a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
    b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

    4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

    5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

    6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

    7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.
  • lutiner [lütine] verbe transitif nagajati, jeziti, mučiti; šaliti se, šale zbijati (quelqu'un s kom), uganjati norčije

    lutiner une femme pod pretvezo igre postati predomač z žensko
  • Lycē -ēs, f Líka, žensko ime: H.
  • Lȳdē -ēs, f (Λύδη) Líde, grško žensko ime, poseb.

    1. soproga pesnika Antimaha; po njeni smrti je sebi v tolažbo napisal elegično pesnitev in jo naslovil z njenim imenom: nec tantum Clario Lyde dilecta poetae O.

    2. mazaška kvazizdravnica: turgida non prodest condita pyxide Lyde Iuv.