izvršíti to execute; to perform, to carry out (ali through), to carry into effect; to accomplish, to fulfil; to achieve; to make up; to effect, to effectuate, to bring about, to consummate; to contrive; to complete
 dobesedno izvršíti to fulfil to the letter
 izvršíti plačilo to effect payment
 izvršíti ukaz koga to comply with someone's order
 izvršíti se to occur; to take place; to take effect; (želja, upanje, namera) to come true; to be fulfilled
 Zadetki iskanja
-  Kitzel, der, srbenje, žgečkanje; figurativ Kitzel nach draž, nepremagljiva želja (po), skomine po (den Kitzel nach X austreiben izgnati skomine po X)
-  lakota samostalnik
 1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségpotešiti lakoto ▸ éhséget csillapítMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.čutiti lakoto ▸ éhséget érezobčutek lakote ▸ éhségérzetTelesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.hormon lakote ▸ éhséghormonnapad lakote ▸ éhségrohamlakota in žeja ▸ éhség és szomjúság
 2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínséghuda lakota ▸ súlyos éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.lakota v Afriki ▸ afrikai éhínségboj proti lakoti ▸ éhezés elleni küzdelemtrpeti lakoto ▸ éhezéstől szenvedizkoreniniti lakoto ▸ éhínséget felszámolumreti od lakote ▸ éhezésbe belehalobdobje lakote ▸ éhezés időszakalakota in revščina ▸ éhezés és szegénységZaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.
 3. neštevno (močna želja) ▸ éhségnenasitna lakota ▸ csillapíthatatlan éhségčustvena lakota ▸ érzelmi éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.duhovna lakota ▸ szellemi éhséglakota po uspehu ▸ sikeréhséglakota po ljubezni ▸ szeretetéhséglakota po zmagi ▸ győzeleméhségNjegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.lakota po znanju ▸ kontrastivno zanimivo tudásszomjVaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.
 4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
 Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
 Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota
- langgehegt, lang gehegt: langgehegter Wunsch davna želja
-  ljubezensk|i [é] (-a, -o) Liebes- (film der Liebesfilm, napoj der Liebestrank, opoj der Liebesrausch, prizor die Liebesszene, roman der Liebesroman, igra das Liebesspiel, izjava die Liebeserklärung, muka die Liebesqual, noč die Liebesnacht, pesem das Liebesgedicht, glasba das Liebeslied, poezija die Liebesdichtung, tragedija die Liebestragödie, zadeva die Liebesangelegenheit, zgodba die Liebesgeschichte, želja der Liebeswunsch, bolečina der Liebesschmerz, gnezdo das Liebesnest, hrepenenje die Liebessehnsucht, pismo der Liebesbrief, razmerje die Liebesbeziehung, das Liebesverhältnis, življenje das Liebesleben, težave množina der Liebeskummer)
-  lucre [lükr] masculin dobiček; dobra kupčija
 amour masculin, esprit masculin du lucre dobičkaželjnost
 appât masculin du lucre želja po pretiranem in često nedovoljenem dobičku
 intention féminin de lucre (juridique) dobičkarski namen
-  maščevanj|e srednji spol (-a …) die Rache, die Vergeltung; dejanje: der Racheakt
 krvno maščevanje die Blutrache
 načrt za maščevanje der Racheplan
 obljubiti maščevanje Rache schwören
 terjati maščevanje nach/um Rache schreien
 … maščevanja Rache-
 (angel der Racheengel, bog der Rachegott, boginja die Rachegöttin, prisega der Racheschwur)
 želja po maščevanju Rachegedanken množina
-  metro samostalnik
 1. (vlak) ▸ metró
 Njena največja želja je, da bi se peljala z metrojem, a tega zaradi stavke ne more storiti. ▸ A legnagyobb vágya, hogy metróval utazzon, de ezt a sztrájk miatt nem tudja megtenni.
 Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemna, podzemeljska železnica
 2. (proga) ▸ metró, metróvonal
 Barcelonski metro je enostaven in pregleden sistem petih linij. ▸ A barcelonai metró öt metróvonal egyszerű és áttekinthető rendszere.
 Sopomenke: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemna, podzemeljska železnica
-  mis|el ženski spol (-li …)
 1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
 … misli Gedanken-
 (bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
 slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
 brati misli Gedanken lesen
 znati brati misli ein Gedankenleser sein
 hiter kot misel gedankenschnell
 2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
 nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
 …misli Ideen-
 (beganje medicina die Ideenflucht)
 poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
 figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
 z mislijo na kalorije kalorienbewusst
 3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)
 4.
 misel (predvsem) na kaj das -denken
 (prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)
 5.
 nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
 priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
 spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen
 6.
 misli množina (mnenje) Ansichten množina
 biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit
 7.
 misli množina (mnenje) die Meinung
 svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
 (premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
 zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
 zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
 spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
 v mislih gedanklich
 v mislih pregledati Revue passieren lassen
 ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
 imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
 izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
 8.
 rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost
-  mísel thought; idea
 v míslih in mind, in one's thoughts
 bogat z míslimi rich (ali fertile) in ideas
 istih mísli like-minded, of the same mind
 zatopljen v mísli engrossed (ali sunk, lost in thought)
 vodilna mísel chief (ali principal) idea
 že sama mísel na to the mere thought of it, merely thinking of it
 prenos mísli thought-transference
 branje mísli thoughtreading
 svoboda mísli freedom of thought, free thought
 črne mísli mi rojé po glavi I am in the doldrums
 njegovo ime mi ne pride na mísel his name has slipped my memory
 često vas imam v míslih you are often in my thoughts
 kako si prišel na to mísel? what put such an idea into your head?
 njegova edina mísel je, kako priti do denarja his sole thought is to make money
 priti komu na mísel to be remembered by someone, to come (back) to mind, to be in someone's thoughts
 nikoli mi ni to prišlo na mísel it never entered my head (ali my mind)
 na mísel mi pride it occurs to me, it comes into (ali it crosses) my mind, I discover (da... that)
 imeti samó eno mísel to have but one thing in mind (ali one thought)
 tolar bi dal, da bi (zdajle) vedel za tvoje mísli! (figurativno)a penny for your thoughts!, a penny for them!
 v glavo mi je šinila mísel, da... it suddenly occurred to me, the thought struck me that...
 ne morem slediti tvoji mísli I don't follow you, I don't get your drift, I don't see what you're driving at
 v míslih te vidim I can see you in my mind (ali in my mind's eye)
 ni mu prišlo na mísel, da bi plačal svoj dolg he had no thought of paying his debt
 brati, uganiti mísli koga to read someone's thoughts
 želja je rodila mísel the wish is father to the thought
 zaupati komu svoje mísli to open one's mind to someone
 ne morem se znebiti, (otresti) te mísli I cannot banish (dismiss) this thought from my mind, I cannot get rid of this idea
 kolikor glav, toliko mísli many men, many minds
 še na mísel mi ne pride, da bi to storil I would not dream of doing it
-  month [mənɵ] samostalnik
 mesec (koledarski)
 calendar month koledarski mesec
 lunar month lunarni mesec (28 dni)
 this day month danes mesec
 month's mind zadušnica; vroča želja (to)
 a month of Sundays dolga doba, cela večnost
 not in a month of Sundays nikoli
 by the month mesečno
 ekonomija at three month's date danes tri mesece
 ekonomija month account mesečni račun
 month returns mesečno poročilo
-  nenáden (-dna -o) adj.
 1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
 nenadno zaviranje una brusca frenata
 2. rapido
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 nenaden gib balzo
 pren. nenaden izbruh ventata
 pog. nenaden obisk incursione
 nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
 nenaden strah trac
 šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
 nenaden veter groppo
 pren. nenaden zasuk sterzata
 šport. nenadna kriza défaillance
 nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
 pog. nenadna ploha scataroscio
 ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
 nenadna rdečica scalmana
 nenadna slabost mancamento
 pren. nenadna želja pizzicore
 nenaden pojav insorgenza
 meteor. nenadno poslabšanje rottura
 pren. nenadno terjanje denarja stoccata
 pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito
-  nepremagljív (-a -o) adj.
 1. invincibile, imbattibile
 2. insuperabile, insormontabile (ostacolo); insolubile (problema)
 3. indomabile (passione); terribile; pren. prepotente, irreprimibile:
 nepremagljiva želja desiderio prepotente
-  neutešèn (-êna -o) adj.
 1. non consolato, non tranquillizzato
 2. non realizzato
 3. (sessualmente) non soddisfatto; ekst. inappagato:
 neutešena želja desiderio inappagato
-  neutešljív (-a -o) adj.
 1. inconsolabile, sconsolato
 2. irrealizzabile, inattuabile
 3. inestinguibile; inappagabile:
 neutešljiva želja aspirazione inappagabile
 pren. neutešljiv pohlep lupa
-  nikotin samostalnik
 1. (snov) ▸ nikotinnikotin v cigaretah ▸ nikotin a cigarettákbanzasvojenost z nikotinom ▸ nikotinfüggőségzastrupitev z nikotinom ▸ nikotinmérgezésodvisnost od nikotina ▸ nikotinfüggőségodvajanje od nikotina ▸ nikotinról leszokáspotreba po nikotinu ▸ nikotin utáni sóvárgás, nikotinéhségvsebnost nikotina ▸ nikotintartalomodmerek nikotina ▸ nikotinadagkoličina nikotina ▸ nikotinmennyiségkoncentracija nikotina ▸ nikotinkoncentrációuživanje nikotina ▸ nikotinfogyasztásučinek nikotina ▸ nikotin hatásadelovanje nikotina ▸ nikotin működéseTobak vsebuje nikotin, ki ima poživljajoč učinek in lahko kadilca zasvoji. ▸ A dohány nikotint tartalmaz, melynek élénkítő hatása van és függővé teheti a dohányzót.
 2. neformalno (cigarete) ▸ nikotinljubitelji nikotina ▸ nikotin szerelmesevonj po nikotinu ▸ nikotinillat, nikotinszagželja po nikotinu ▸ nikotinéhségVse več je takih, ki zahtevajo, da njihove sobe ne smrdijo po nikotinu. ▸ Egyre többen vannak, akik igénylik, hogy a szobák ne bűzölögjenek a nikotintól.
 Stanovanje, kjer je mnogo kadilcev, ima vonj po nikotinu. ▸ A lakásnak, ahol sok a dohányos, nikotinszaga van.
-  ostvarítev réalisation ženski spol , accomplissement moški spol ; création ženski spol
 ostvaritev želja accomplissement des désirs
 pomembna umetniška ostvaritev création artistique importante
-  paraître* [parɛtrə] verbe intransitif pojaviti se, pokazati se, nastopiti; iziti, izhajati; zdeti se, videti se; izdajati se za; masculin videz
 paraître en justice nastopiti pred sodiščem
 il paraît que ... zdi se, videti je, da ...
 il y paraît to se vidi
 il paraît ne pas savoir (on) najbrž ne ve
 il ne paraît pas son âge ne kaže svoje starosti (svojih let), videti je mlajši, kot je v resnici
 il a paru à son avantage pokazal se je v (svoji) dobri luči
 faire paraître un livre objaviti knjigo
 vient de paraître pravkar izšlo
 il est paru une nouvelle édition de cet ouvrage izšla je nova izdaja tega dela
 chercher, aimer à paraître rad vzbujati pozornost
 (populaire) paraît qu'on va avoir la guerre pravijo, kaže, da bo vojna
 désir masculin de paraître želja, da bi briljirali, se odlikovali, naredili zelo dober vtis
-  pio agg.
 1. pobožen; pren. pobožen, utopičen:
 pio desiderio pobožna želja
 2. dobrodelen:
 pio istituto dobrodelna ustanova
 3. knjižno nesebičen; pieteten:
 anima pia nesebična duša, dobrotnik
-  pious [páiəs] pridevnik (piously prislov)
 pobožen
 figurativno hvalevreden
 arhaično nežen
 a pious fraud dobronamerna laž
 a pious wish pobožna želja