Franja

Zadetki iskanja

  • vivace agg.

    1. knjižno dolgoživ

    2. bot. trajen

    3. živ, živahen:
    bambino vivace živ otrok
    ingegno vivace živahen um

    4. pren. živahen, ognjevit:
    discussione vivace živahna razprava

    5. pren. živ, sijajen:
    colore vivace živa barva
  • vivant, e [vivɑ̃, t] adjectif živ, živahen; masculin živo bitje; čas, doba življenja

    langues féminin vivantes živi jeziki
    portrait masculin vivant živ, zelo podoben portret
    quartier masculin vivant živahna mestna četrt
    bon vivant veseljak, lahkoživec
    du vivant de mon père dokler živi (je živel, bo živel) moj oče
    âme féminin vivante živa duša
    preuve vivante živ dokaz
  • vivēnte

    A) agg. živeč, živ:
    anima vivente živa duša
    essere vivente živo bitje:
    non incontrare, non vedere essere vivente ne srečati, ne videti žive duše, nikogar

    B) m živo bitje
  • vivid [vívid] pridevnik (vividly prislov)
    živ, živahen; poln življenja; impulziven, intenziven (čustvo); energičen, odločen; dobro zadet (portret); jasen; pisan, živopisen

    a vivid description, imagination živ opis, živa domišljija
    a vivid green hat živo zelen klobuk
    to have a vivid recollection of živo se spominjati (česa)
  • viviente živ

    alma viviente živa duša
  • vīvi-rādīx -īcis, f (vīvus in rādīx „živa korenina“) ukoreninjena sadika, živica, grebeníca, gróbanica, mladika, mladica: Ca., Col. idr., haec eadem postea transfertur facta viviradix Varr., malleoli plantae sarmenta viviradices propagines Ci., ita pessima atque exsecranda res propaginem tamen docuit ac viviradicem Plin., saxumve solidum, aut arbos viviradix ruit Fest.
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
  • vivo živ, živahen; močan, hiter, uren; bistroumen, duhovit

    vivo de genio temperamenten
    herido en lo más vivo (fig) globoko razžaljen
    piedra viva živa skala
    vender en vivo živo prodati (govedo)
    de viva fuerza s silo
    de viva voz ustno
    como de lo vivo a lo pintado (fig) kot noč in dan (različen)
    ni vivo ni muerto (fig) izgubljen, izginul
    dar (ali tocar, herir) en lo vivo, llegar a lo vivo v živo zadeti, hudo razžaliti
    estar vivo pri življenju biti, živ biti, živeti; veljati (zakon)
    ser muy vivo biti zelo prebrisan
    es mi vivo deseo que... moja srčna želja je, da ...
    llorar a lágrima viva grenke solze točiti
    quedar vivo živ (pri življenju) ostati
    a lo vivo, al vivo močno, silno
  • vīvus 3 (iz *gu̯īu̯Hós; gl. vīvō)

    1. živ, živeč (naspr. mortuus, necatus): aliquem aut vivum aut mortuum tradere N., si Iugurtham vivum aut necatum sibi traderet S., qui cum tantum ausus sit ustor pro mortuo, quid signifer pro vivo non esset ausus? Ci., qui vivum eum (sc. Dionem) (ko je živel) tyrannum vocitarant, eidem liberatorem patriae … praedicabant (sc. mortuum) N., aliquem vivum concremare L., cremare Iust., ut et patrem et filium vivos comburat Ci. ep., aliquem vivum obruere S., defodere Plin. iun., mille ducentos vivos captos L., quorum (sc. simulacrorum) … membra vivis hominibus complent C., frangetis impetum vivi Ci.; pogosto v abl. me, te, se, eo, illo, aliquo vivo Pl., Hirt., Q. idr. za (časa) mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, v času mojega (tvojega, svojega, njegovega … ) življenja, za (časa mojih … ) živih dni ipd., Cato adfirmat se vivo illum non triumphaturum Ci., Hannibale vivo N., illo usus erat Alexandro vivo familiariter N. dokler je Aleksander živel; v aliteraciji vivus et videns živ in videč = živ in (prav) na svoje oči: vivus, ut aiunt, est et videns cum victu ac vestitu suo publicatus Ci., huic vivo videntique funus ducitur Ci.; enalaga živ = od živega (izhajajoč, izvirajoč, prihajajoč): vox Ci., Sen. ph., Plin. iun. ustna (govorjena) beseda, calor O. živa, životna, telesna, naravna, sanguis O.; subst. vīvī -ōrum, m živi, živeči, ljudje: O., regna invia vivis V.; vivus o telesnih delih živ, mesén: vivos rodere ungues H. do živega, do krvi, ad vivas usque partes vulnera circumcīdere Plin. do živega, do mesa, ulcera ad vivum corpus redigere Plin. ture zopet omeseniti = namesto turov tvoriti meso; od tod subst. vīvum -ī, n živo: calor … ad vivum … veniens L. ali imber altius ad vivom persedit V. do živega, do kosti, do mozga, quod relicum e vivo est Plin., eradi vivo tenus ali ad vivum resecatur Col. do živega, do mesa, prav globoko; pren.: neque id ad vivum reseco Ci. = nočem natanko preiskovati, de vivo … aliquid erat resecandum ali nihil detrahit de vivo Ci. od glavnice vzeti (jemati), odda(ja)ti.

    2. metaf. o neživih subj.
    a) (o rastl., zlasti drevesih) živ, svež, zelen, zeleneč, cvetoč: plantaria V. žive, caespes O., H. ali arundo O. zeleneč(a), saepes Varr., Col. živ plot, živa meja, linum Plin. živi lan.
    b) (o drugih stvareh) živ, naraven: aqua Varr., Sen. ph. ali flumen L., V. živa, tekoča, fons, ros O. ali lacus V. ali aequor, viva … quies ponti Mart. čvrst, hladen; pumex O. ali saxum V., O., T. živ(a), lapis kresilnik, kresilo: Plin. ali neobdelan kamen: Ambr., sulpur L., Plin. samorodno, argentum Plin. živo srebro, calx Vitr., Sen. ph., Plin. živo, color Mart. naravna; pesn. živ = trajen, dolgotrajen, večen, dolgovečen: facta Naev. ap. Gell., amor V., lucernae H. ki ne ugasnejo, vedno goreče; (o podobah, upodobitvah) zvesto po življenju posnet, kakor živ: vivos ducent de marmore voltus V., artes veterumque manus variisque metalla viva modis Stat.
    c) (o abstr.) živ, živahen, isker, ognjevit: vivus et ingenuus animus Plin. iun., vivi pectoris homo Arn. Adv. vīvē živo, živahno, zelo: vive sapis Pl.
  • vod|a1 [ô] ženski spol (-e …)

    1. das Wasser
    … vode Wasser-
    (analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
    nivo vode der Wasserspiegel
    (v krasu Karstwasserspiegel)
    odvajanje vode die Entwässerung
    zaščita vode der Gewässerschutz

    2.
    brakična voda Brackwasser
    jezerska voda Seewasser
    morska voda Meerwasser
    sladka voda Süßwasser
    slana voda Salzwasser
    ledena voda Eiswasser
    mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
    ponikajoča voda Sickerwasser
    površinska voda Oberflächenwasser
    pronicajoča voda Drängewasser
    rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
    stoječa voda stilles Wasser
    talna voda Grundwasser
    tekoča voda Fließwasser
    termalna voda Thermalwasser
    vodovodna voda Leitungswasser
    zdravilna voda Heilwasser
    živa voda Lebenswasser
    voda iz izvira Quellwasser
    voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
    voda iz vodnjaka Brunnenwasser

    3.
    mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
    topla voda warmes Wasser, Warmwasser
    mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
    vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
    namizna voda Tafelwasser
    neprečiščena voda Rohwasser
    pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
    porabna/tehnična voda Brauchwasser
    rabljena voda Spülwasser
    sveža voda Frischwasser
    tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
    umazana voda Schmutzwasser
    voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
    voda od pomivanja posode das Spülwasser
    voda za čaj Teewasser
    voda za gašenje Löschwasser
    voda za kopanje Badewasser
    voda za oskrbo Versorgungswasser
    voda za umivanje Waschwasser

    4.
    religija blagoslovljena voda Weihwasser
    krstna voda Taufwasser

    5.
    figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

    6.
    vode množina Wasser množina, das Wasser
    (globinske das Tiefenwasser)
    odpadne vode das Abwasser
    padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
    |
    to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
    voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
    bati se vode wasserscheu sein
    vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
    ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
    do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
    piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
    nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
    ki veže vodo wasserbindend

    brez vode wasserlos
    potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
    figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

    iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda2

    na vodi auf dem Wasser
    pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
    pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
    figurativno čutiti na vodi vorausahnen
    smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
    tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

    nad vodo über Wasser
    držati se nad vodo sich über Wasser halten

    ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
    biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
    ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

    iti po vodo Wasser holen
    figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

    po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
    po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
    medicina hoditi po vodi Wasser treten
    hoja po vodi das Wassertreten
    plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
    potreba po vodi der Wasserbedarf

    pod vodo unter Wasser, getaucht
    biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

    strah pred vodo die Wasserscheu

    v vodo ins Wasser
    pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
    skoki v vodo šport das Wasserspringen
    spustiti v vodo ribe: einsetzen
    vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

    v vodi im Wasser
    kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
    kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    namakati/namočiti v vodi wässern
    obstojen v vodi wasserbeständig
    (v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
    prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
    topen v vodi wasserlöslich
    netopen v vodi wasserunlöslich
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

    z vodo mit Wasser
    bogat z vodo wasserreich
    britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
    hlajen z vodo wassergekühlt
    jarek z vodo der Wassergraben
    preskrba z vodo die Wasserversorgung
    (individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
    zasičenost z vodo die Wassersättigung
    razredčiti z vodo wässern
    reven z vodo wasserarm
    stiska z vodo die Wassernot
    zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

    za vodo für das Wasser, fürs Wasser
    brizgalna za vodo die Wasserspritze
    cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
    kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
    kozarec za vodo das Wasserglas
    neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
    prepusten za vodo wasserdurchlässig
    tank za vodo der Wassertank
    vedro za vodo der Wassereimer
    vrč za vodo der Wasserkrug
    zbiralnik za vodo der Wasserbehälter
  • weight1 [wéit] samostalnik
    teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
    figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled

    by weight po teži
    weights and measures uteži in mere
    under weight trgovina pod težo, prelahek
    weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
    dead weight lastna teža (nekega telesa)
    gross, net weight bruto, neto teža
    man of weight vpliven, pomemben človek
    the weight of evidence teža dokaznega materiala
    live weight živa teža
    putting the weight šport met krogle
    sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
    to carry weight with imeti velik vpliv na
    to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
    to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
    to lose weight izgubiti na teži, shujšati
    to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
    to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
    what is your weight? koliko tehtate?
    to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
    to put the weight šport metati kroglo, kladivo
    to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
    to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj
  • Zaun, der, (-/e/s, Zäune) ograja, plot; lebender Zaun živica, živa meja; einen Streit vom Zaun brechen namerno izzvati/iznenada začeti prepir
  • žíca alambre m

    tanka (električna) žica hilo m
    bakrena (jeklena, medena) žica hilo de cobre (de acero, de latón)
    bodeča žica alambre m de espino; espino m artificial
    mrtva žica hilo muerto
    taljiva žica alambre m fusible
    telegrafska žica hilo telegráfico
    prevodna žica (hilo m) conductor m
    žica pod tokom, živa žica alambre m (ali hilo m) bajo corriente
    pritrditi, pričvrstiti z žico alambrear
  • živ1 (-a, -o)

    1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
    ves živ lebensfrisch
    živ in zdrav blutlebendig
    komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
    biti živ am Leben sein
    ostati živ am Leben bleiben
    svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
    figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
    brez žive duše (zapuščen) menschenleer
    živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
    izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
    pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
    pustiti živega am Leben lassen

    2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
    živ hudič der leibhaftige Teufel
    živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
    živ obup! es ist zum Verzweifeln!

    3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
    živih barv farbenfreudig, bunt
    biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
    živ nemir otrok: der Irrwisch

    4.
    živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
    živa nemščina das gesprochene Deutsch
    živa beseda das gesprochene Wort

    5.
    vojska živa sila die Mannschaft
    številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
    | Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
    živi svet die Lebewelt
    živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
    živa veja der Grünast
    živa veriga die Menschenkette
    živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
    vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
    živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje
  • žîv žíva žívo, dol. žîvī -ā -ō
    1. živ: -o biće; -o meso; -o vapno, -i kreč; -a voda; -i pijesak, pesak; -a ulica; živ jezik; živ dječak, dečak; -a uspomena živ spomin; slikati -im bojama; dok sam živ i zdrav; nema ni -e duše; živ stil; ne bio živ ako nije tako naj se v zemljo pogreznem, če ni tako; -a istina; ni za -u glavu nikakor ne; živ mi bodi živ, živel!; -i bili pa vidjeli prihodnost bo potrdila, pokazala resničnost mojih besed; -a slika; -a vaga živa teža
    2. surov, presen: -o meso
    3. -a ograda živa meja
    4. -a trava bot. čepljevec, iglica, Erodium
  • žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

    žív in zdrav hale and hearty
    žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
    žíva domišljija vivid imagination
    žíva duša ne not a living soul (ali creature)
    žívi jeziki living languages pl
    žívo apno quicklime, unslaked lime
    žíva meja hedge
    žívo meso tender flesh, quick
    žív opis vivid description
    žív spomin vivid recollection
    žíva teža live weight
    žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
    žívo zanimanje vivid interest
    žíva žerjavica live coals pl
    živi (ljudje) pl the living
    na žíve in mrtve in (real) earnest
    vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
    žívo srebro quicksilver, mercury
    žíva skala living rock, bedrock
    žíva oddaja live broadcast
    dokler bom žív as long as I live
    je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
    on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
    kar sem žív all my life, in all my born days
    biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
    sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
    žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
    ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
    starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
    žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
    zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
    zadet v žívo cut to the quick
    žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead
  • žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

    živi jeziki les langues vivantes
    živ meja haie vive
    žive slike tableaux vivants
    živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
    živa teža poids vif
    vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
    dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
    ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
    biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
    žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
    ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
    v živo zadeti piquer au vif
    na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz

    živi jeziki lenguas f pl vivas
    živa meja seto m vivo
    živa skala piedra f viva
    žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
    živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
    živa teža peso m en vivo
    vse svoje žive dni (durante) toda su vida
    živi in mrtvi los vivos y los muertos
    dokler bom živ hasta mi muerte
    ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
    ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
    on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
    biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
    žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
    ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
    v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
    prodati živo (govedo) vender en vivo
    zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
    roditi žive mladiče ser vivíparo
    rodeč žive mladiče (zool) vivíparo
  • žívac -vca m rod. mn. žîvācā
    1. anat. živec: očni, vidni, slušni, jezični živac; -i su mu popustili; izgubiti -e; ići komu na -e; pogoditi, taknuti, dirnuti koga u živac zadeti koga v živo; živac kamen živa skala
    2. občutljiva točka: jugoslovensko pitanje postalo je politički živac cijele Austrougarske