Franja

guērra f

1. vojna:
guerra offensiva, difensiva napadalna, obrambna vojna
guerra atomica, nucleare, batteriologica, chimica atomska, bakteriološka, kemična vojna
vincere la guerra zmagati v vojni
perdere la guerra izgubiti vojno
danni di guerra vojna škoda
invalidi, mutilati di guerra vojni invalidi
prigionieri di guerra vojni ujetniki
guerra partigiana partizanska vojna
guerra civile državljanska vojna
fare la guerra a qcn. vojskovati se s kom
dichiarare, intimare la guerra napovedati vojno
guerra lampo bliskovita vojna
zona di guerra bojišče
criminale di guerra vojni zločinec
canti di guerra vojaške, bojne pesmi
grido di guerra bojni krik
partito della guerra stranka, ki podpira vojno; militaristična stranka
a guerra finita po končani vojni
guerra di indipendenza, di liberazione vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna
guerra mondiale svetovna vojna
guerra coloniale kolonialna vojna
guerra santa sveta vojna
guerra di successione nasledstvena vojna

2. vojna, spor:
guerra doganale, di tariffe carinska vojna
guerra psicologica psihološka vojna
guerra fredda hladna vojna
guerra dei nervi živčna vojna

3. spor, prepir, boj:
mettersi in guerra con qcn. spreti se s kom
guerra a colpi di spillo stalno nagajanje in zbadanje
guerra contro la droga boj proti mamilom

guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir

guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
guerre des classes razredni boj
guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
guerre d'indépendance osvobodilna vojna
guerre des ondes vojna v etru
guerres pluriel de Religion verske vojne
armé en guerre oborožen za vojno
cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
déclaration féminin de la guerre napoved vojne
entrée féminin en guerre vstop v vojno
école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
gens masculin pluriel de guerre vojaki
foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
mutilé masculin de guerre vojni invalid
théâtre masculin de la bojišče
profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
bonne guerre fair vojna, borba
de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
(familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
s'en aller en guerre iti v vojno
déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
déclarer la guerre napovedati vojno
entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
la guerre éclate vojna izbruhne
être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
partir en guerre contre iti na vojno proti
traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi

īn-fectus 3, (in [priv.], facere)

1. nestorjen, ki se ni zgodil: Stat., facta atque infecta canere V. resnico in izmišljotino, infectum facere Pl. ali reddere H., Plin. iun. nestorjeno storiti (napraviti), omnia sint pro infecto L. vse naj bo, kakor da bi se ne bilo zgodilo, damnum infectum Ci. bodoča škoda, infectum fieri nequit Ter.; occ. neizgotovljen, nedodelan, neopravljen, nedovršen: infectis rebus N. ali infecta re C., L., Q. ali infecto negotio S. ne da bi bil(i) kaj opravil(i), infecta pace (victoriā) L. ne da bi bil dosegel mir (zmago), infecto bello L. ne da bi bil vojno končal, infecto cursu Pr.; prim.: infectis iis, quae agere destinaverat C., infectaque pensa reponunt O. neizgotovljeno, infecta sacra relinquunt O. pustijo nedokončane.

2. neobdelan, surov: sunt auri pondera facti infectique mihi V., infectum argentum L. neobdelano srebro, rudis atque inf. materies Petr. neobtesan.

3. neizvršljiv, neizvedljiv, nemogoč: Ap., rex nihil infectum Metello credens S.

— II. (in [praep.], facere), gl. īnficiō.

īn-ficiō -ere -fēcī -fectum (facere) dejati, spraviti v kaj, tj. zmešati s čim, da dobi drugo moč, barvo, okus in izgubi ali vsaj spremeni svojo prvotno naravno kakovost.

I. splošno: hoc (dictamno) fusum labris splendentibus amnem (= aquam) inficit V. da vodi (jesenjakovo) moč (s tem da iztisne sok iz stebel in ga vlije v vodo), pinnas, quas meo gremio nectaris fontis infeci Ap. sem poškropil z nektarsko studenčnico, carnes lasere infectae Ap. s sokom pripravljeno, alieno sapore infici Plin. drug okus dobiti (po olivah), mel infectum fronde Plin. ki je dobil okus po listju; pesn.: Scythas tepidā Phoebus inficiet rotā Sen. tr. bo razsvetlil in ogrel.

— II. poseb.

1. z barvo napojiti, (po)barvati: Pr., Iuv., Stat., Ap., Ph., Sen. rh., Sen. ph., Amm., Lact., Britanni se vitro inficiunt C., Britanni vitro corpora (po telesu) infecti Mel., palpebrae infectae mulieribus Plin., lumina caeruleis infecta notis Cl., lanas inf. Plin., infecta conchylio lana Plin., ora pallor inficit H. bledica ga obleti, lice mu obledi, infectae pallore genae Cl. obledeli lici, ora rubor inficit Lucan. rdečica ga obleti (polije), lice (mu) zardi, niveas infecerat igni solque pudorque genus Cl. sta bila oblila lici z rdečico, virgo deducta marito inficitur teneras, ore rubente, genas Tib., rivos sanguine H. ali undas hostili cruore Val. Max., aequor sanguine infectum H., maria infecta Plin. iun., caede manūs inf. Suet., quem locum Galba moriens sanguine infecerat T., arma sanguine infecta V., aequora limo campis inf. Sil., nigri volumina fumi infecere diem O. so potemnili, arcus (mavrica) inficit caelum O., infecti sole populi Plin. ogoreli, (Phoebus) flammā propiore nudos inficit Indos Sen. tr., (Megaera) Phoebi serenos inficit radios Cl., nox oculorum infecerat ignes Cl. je potemnila ognjevite oči; metaf. napojiti, prepojiti, navda(ja)ti: (puer) iam infici debet iis artibus, quas si dum est tener combiberit, ad maiora veniet paratior Ci. (podoba vzeta od barvanja bele volne) mora biti prepojen, infectum eluitur scelus V. ki jih je (kakor barva volno) popolnoma prepojila (prevzela), quemadmodum lana quosdam colores semel ducit, quosdam nisi saepius macerata et recocta non perbibit: sic alias disciplinas ingenia, quum accepere, protinus praestant; haec (sc. sapientia) nisi alte descendit et diu sedit et animum non coloravit, sed infecit, nihil ex his, quae promiserat, praestat Sen. ph. ni dala popolnoma druge barve, ampak le zunanji blesk, animum sapientiā inf. Sen. ph., caput senectā Tib., aliquem consuetudo inf. Sen. ph.

2. s škodljivo snovjo, s strupom zmešati ali napojiti = (za)strupiti: quique halitus exit ore niger Stygio vitiatas inficit herbas O., (morbus) infecit pabula tabo V., nos sagittas tingimus ... flumina inficimus Plin., ubi fontes potu infecit (serpens) Sen. ph., pocula veneno infecta Iust., infice tabe tuā natarum Cecropis unam O., maria veneno inf. Suet.; pesn.: Gorgoneis Alecto infecta venenis V. s strupenimi kačami na glavi (nam. las), gadolasa.

3. metaf. (o)kužiti, oskruniti (oskrunjati), (o)madeževati: nos umbris, deliciis, otio, languore animum infecimus Ci., teneros animos inficiunt, ut volunt Ci., ut cupiditatibus principum et vitiis infici solet tota civitas, sic emendari et corrigi continentiā Ci., crebrae muliebribus blandimentis infectae epistulae T. prepojena, luxu infici Cu., qui hinc integri et sinceri Romam eunt ... imbuti illinc et infecti Romanis delenimentis redeunt L., rex hostium artibus infectus T., homines superstitione infecti T., vereor, ne hoc, quod infectum est, serpat longius Ci. sedanja okuženost = že storjena škoda, civitatem vitiis inf. Ci., mores inf. Plin. iun., diu in istis vitiis iacuimus; elui difficile est: non enim inquinati (omadeževani) sumus, sed infecti (okuženi) Sen. ph.

ingēnte agg. velikanski; ogromen:
danni ingenti velikanska škoda

insulto m

1. žalitev:
insulto atroce huda žalitev; pren. škoda
l'insulto del tempo zob časa

2. med. napad, insult:
insulto apoplettico kap

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

Jammer, der, (-s, ohne Plural) stok, tarnanje, beda; es ist ein Jammer škoda je, žalostno je (to pogledati itd.); Jammer und Schade! obup!

jammerschade: es ist jammerschade strašno škoda je

kák quel, quelque

kakih deset une dizaine
kakih dvajset une vingtaine
kakih sto une centaine
kaka škoda! quel dommage!

kák (-a -o) adj. quale, che:
kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
iz kakega kraja si? di che paese sei?
da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
kaka škoda zanj! che peccato per lui!
kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo!

kákšen (-šna -o) adj.

1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
kakšna škoda zanj che peccato per lui

katastrofálen (-lna -o) adj.

1. catastrofico:
katastrofalna poplava inondazione catastrofica
katastrofalen potres terremoto catastrofico

2. catastrofale, di catastrofe; disastroso:
katastrofalna škoda danni catastrofali

kmetijstvo samostalnik
(gospodarska dejavnost) ▸ mezőgazdaságČeprav obdelovalna zemlja pokriva le 1 % Namibije, je skoraj polovica prebivalstva zaposlena v kmetijstvu. ▸ Namíbiának csupán az 1%-át teszi ki a megművelhető föld, ennek ellenére a lakosság majdnem fele a mezőgazdaságban dolgozik.
Povezane iztočnice: intenzivno kmetijstvo, ekstenzivno kmetijstvo, hribovsko kmetijstvo, trajnostno kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo

lástima ženski spol obžalovanje; neprijetnost, nadloga

¡lástima! ¡qué lástima! (kako) škoda!
¡lástima de dinero! škoda za denar!
dar (causar, maver a) lástima usmiljenje zbuditi
me da lástima žal mi je
es lástima škoda je
estar hecho una lástima pomilovanja vredno izgledati, grdo zdelan biti
por lástima, de lástima iz usmiljenja

llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

llegar tarde zakasniti se
llegar a tiempo pravočasno dospeti
el tren llega con retraso vlak ima zamudo
si alcanza no llega komaj zadostuje
ir a llegar por iti po (koga)
llegar hasta segati do, trajati do
llegar al alma do srca iti (segati)
llegar al fin iti h koncu
llegar a la cumbre vrh doseči
llegar a los postres (fig) prepozno priti
no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
no llega a los 5 años ni še 5 let star
no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
llegar a entender končno razumeti
llegar a saber zvedeti
llegar a realizar (končno) uresničiti
por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
llegarse a las manos spopasti se
los géneros llegados dospelo blago
llegar a ser postati
llegar a ser rico obogateti

lov|ec¹ [ô] moški spol (-ca …) der Jäger, lovstvo der Waidmann, Weidmann; poklic: der Jagdhüter; na kite, ribe, ptiče: der Fänger
divji lovec der Wildbeuter; Wilddieb, Wilderer
(na človeške glave der Kopfjäger, na tjulnje Robbenfänger, Seehundsfänger, na živali za živalske vrtove Tierfänger, figurativno na avtograme Autogrammjäger)
skupnost lovcev die Jägerschaft
škoda, ki jo povzročajo lovci der Jagdschaden
lovec na glave poslovno: der Headhunter

lôvski (-a -o)

A) adj. di, da caccia; venatorio:
lovska družina compagnia, gruppo di cacciatori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. lovska latinščina fanfaronate da cacciatori
lovska dovolilnica licenza di caccia
lovska koča capanna di caccia
šah. lovska končnica finale di alfieri
lovska puška fucile da caccia
lovska škoda danni da selvaggina
lovska torba carniera
lovska trofeja trofeo (di caccia)
lovski čuvaj guardacaccia
lovski krst battesimo di cacciatore
lovski nož coltello da cacciatore
lovski pes cane da caccia
lovski rog corno da caccia
aer. lovsko letalo (aereo da) caccia
lovsko leto stagione della caccia
lovski rezervat bandita
lovski suknjič cacciatora
gastr. piščanec na lovski način pollo alla cacciatora

B) lôvska f pren.
ta je pa lovska questa è poi grossa

malenkost|en [é] (-na, -no) kleinlich; (drobnjakarski) schäbig, [kleinkariert] kleinkariert; (neznaten) geringfügig, Bagatell- (škoda der Bagatellschaden, zadeva die Bagatellsache)

malheureux, euse [malœrö, z] adjectif nesrečen; vreden obžalovanja, pomilovanja; beden, siromašen; nespreten; familier strašen; masculin, féminin nesrečnik, -ica; siromak, revež; ničvrednež, lopov

amour masculin malheureux nesrečna ljubezen
c'est malheureux que ... zelo škoda je, da ...
avoir la main malheureuse ne imeti srečne roke
être malheureux comme les pierres biti zelo nesrečen
mener une existence malheureuse imeti težko življenje
rendre quelqu'un malheureux onesrečiti koga