Franja

entbreiten razgrniti; sich entbreiten širiti se

évaser [-ze] verbe transitif razširiti (odprtino)

s'évaser širiti se, posta(ja)ti širši; zvončasto padati (obleka)
évaser un tuyau razširiti cev
ces manches s'évasent au poignet ti rokavi se širijo v zapestju

exhaler [ɛgzale] verbe transitif izdihavati; izpuhtevati, izhlapevati, izžarevati (toploto); dajati od sebe (vonj); izreči (grožnje), dati duška

s'exhaler izpuhteti, izhlapeti; širiti se
exhaler son âme, sa vie, son dernier soupir izdihniti (dušo), umreti
exhaler sa colère dati duška svoji jezi
exhaler sa douleur dans un sanglot olajšati si bolečino z ihtenjem
exhaler sa joie dans un chant izraziti svoje veselje s petjem
exhaler de la sueur izpuhtevati znoj

fortpflanzen razmnoževati (sich se), sich fortpflanzen razplojevati se; Physik , Technik širiti se

Gerücht, das, (-/e/s, -e) govorica, govorice; ein Gerücht verbreiten širiti govorice; es geht/läuft ein Gerücht um širi se govorica, govori se

giro

A) m

1. krog; obod, obseg:
il giro delle mura krog obzidja
prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog

2. kroženje, vrtenje, obrat:
i giri dei pianeti kroženje planetov
i giri del motore obrati motorja
giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
essere su di giri biti razvnet, razpoložen
essere giù di giri biti potrt, pobit
giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
giro di boa pren. odločilen preobrat

3. pot, obhod:
il giro del medico per le visite zdravniška vizita
fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
giro artistico šport umetniška turneja
donna di giro prostitutka

4. ekst. pot, hoja, sprehod:
andare in giro iti na potep
fare un giro in città iti po mestu

5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
giro d'Italia dirka po Italiji
giro di Francia dirka po Franciji

6. obtok, kroženje, pot, potek:
il giro del denaro denarni obtok
il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice

7. pren. časovno obdobje:
nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl

8. vrsta, izmena:
è il vostro giro vi ste na vrsti

9. krog, krogi, področje, okolje:
il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze

10. pren. poslovanje:
giro d'affari poslovni promet, realizacija

B) agg. mat.
angolo giro polni kot

govoric|a² ženski spol (-e …)

1. (čenče) das Gerücht
širi se govorica es geht/läuft ein Gerücht um
postati predmet govoric ins Gerede kommen
širiti govorico ein Gerücht verbreiten
človek, ki širi govorice der Gerüchtmacher

2. (fama) die Fama, das Ondit, die Sage

3. v diktaturah: die Flüsterpropaganda

govoríca rumour; talk(ing); language; report; (čenče) gossip, tattle, pogovorno blabber; (narečje) dialect

prazne govoríce nonsense, pogovorno poppycock, bosh
govoríca se je izkazala kot lažniva the rumour has proved false
širijo se govoríce rumours have got abroad
govoríca gre the rumour goes, rumour has it, it is rumoured
govoríca se širi it is widely rumoured (da that)
širiti govoríco to spread a rumour
to je samó govoríca this is only a rumour
te govoríce se širijo z namenom, da... these rumours (ali reports) are spread only with the object of...
bile so govoríce o njegovem odstopu (demisiji) there have been rumours (ali reports) of his resigning

govoríca langage moški spol , langue ženski spol , parler moški spol , idiome moški spol ; bruit moški spol , rumeurs ženski spol množine , racontars moški spol množine

govorica se širi le bruit court
neosnovane govorice des rumeurs sans fondement
širiti, raznašati govorice répandre le bruit (ali une rumeur)

govoríca lenguaje m ; idioma m ; fig ruido m , rumor m

ljudska govorica lengua f popular
neosnovane govorice rumores m pl sin fundamento
krožijo govorice, da ... corren rumores de que...
širiti, raznašati govorico difundir un rumor; propalar (ali poner en circulación) un rumor

gramigna f

1. bot. prstati pesjak (Cynodon dactylon)

2.
attaccarsi come la gramigna pren. biti nadležen, siten
crescere come la gramigna pren. naglo rasti, hitro se razraščati, širiti

greifen (griff, gegriffen)

1. in die Hand usw. nehmen: prijeti, prijemati, zagrabiti, grabiti; einen Dieb: prijeti; poseči, greifen nach seči po, poseči po; nach den Waffen greifen seči po orožju

2. eine Note, einen Akkord: udariti (akord), in die Tasten greifen udariti po tipkah

3. ans Herz: iti do (srca)

4. Maßnahmen: učinkovati

5. greifen in seči v, poseči v, segati v; prilegati se (čemu); in die Tasche greifen seči v žep; tief in die Tasche greifen müssen morati poseči globoko v žep; ins Land greifen eine Bucht: segati v, zajedati se v um sich greifen širiti se, razširiti se; jemandem unter die Arme greifen priskočiti (komu) na pomoč; zu hoch/niedrig greifen oceniti/ocenjevati previsoko/prenizko; nach dem Strohhalm greifen loviti se za slamico; aus der Luft gegriffen iz trte izvit; mit den Händen zu greifen očitno, jasno; sich an den Kopf greifen prijemati se za glavo

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

hochziehen^* potegniti gor/navzgor; (heben) dvigniti; eine Wand, ein Haus: zgraditi; die Nase hochziehen smrkati; intransitiv širiti se navzgor, dvigati se; Gewitter: bližati se, pripravljati se

jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati

jeter l'ancre zasidrati se
jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
jeter en l'air v zrak vreči
jeter un cri zavpiti, zakričati
jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
jeter un essaim rojiti
jeter des éclats de rire (za)krohotati se
jeter les fondements položiti temelje
jeter en fonte vliti (kip)
jeter un coup d'œil pogledati
jeter des larmes prelivati solze
jeter un pont zgraditi most, premostiti
jeter des racines pognati korenine
jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
jeter la terreur širiti grozo
se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
être jeté à la côte nasesti (ladja)
jeter ses armes položiti orožje
jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
jeter dehors ven vreči
se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
jeter la gourme izdivjati se
jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
jeter au panier v koš vreči
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno

klevéta (-e) f calunnia, maldicenza; diffamazione:
širiti klevete spargere calunnie

krív (-a -o)

A) adj.

1. curvo, ricurvo, storto, torto; adunco, sghimbescio:
kriva črta (linea) curva
kriva sablja spada ricurva, scimitarra
kriv nos naso adunco
krive noge gambe storte, a x

2. reo, colpevole:
kriv nesreče colpevole della disgrazia
sam si je kriv è colpa sua
jur. spoznati koga za krivega dichiarare qcn. colpevole, reo

3. jur. falso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kriva prisega spergiuro
širiti krive nauke insegnare il falso
kriva vera eresia
krivi preroki falsi profeti
pren. hoditi po krivih potih traviarsi
pren. učiti krivo vero divulgare idee sovversive
pren. kriv pogled sguardo bieco

B) krívi (-a -o) m, f, n
po krivem dolžiti accusare ingiustamente

kuga samostalnik
1. (bolezen) ▸ pestisBakterija, ki povzroča kugo, je nevarna ljudem in živalim, prenaša se z glodalci in njihovimi bolhami. ▸ A pestist okozó baktérium az emberekre és az állatokra veszélyes, rágcsálókkal és bolháik útján terjed.
Povezane iztočnice: prašičja kuga, živinska kuga

2. lahko izraža negativen odnos (nekaj neprijetnega) ▸ pestis, rémségV sveto vojno proti teroristični kugi so se vključile številne države. ▸ A terrorizmus rémsége elleni szent háborúhoz számos ország csatlakozott.
Doping je postal novodobna kuga, razširjena in smrtonosna bolezen športa. ▸ A dopping lett az újkori pestis, a sport széles körben elterjedt és halálos betegsége.

lātus² 3, adv. -ē (iz *stlā-tos, stlat. stlātus, indoev. baza *(s)telH- razprostreti (razprostirati), (z)ravnati; prim. lat. stlāta = genus navigii latum magis quam altum et a latitudine sic appellatum (P. F.), latus -eris, sl. stlati)

1.
a) širok (naspr. angustus, brevis, contractus): via Ci., ratis L., humeri V., Sil., lato hastilia ferro V. s široko železno ostjo, pharetram … lato quam circumplectitur auro balteus V. s širokim zlatim trakom, velamina … auro fulgentia lato O. od širokega zlatega traku, clavus (gl. clāvus) O., Plin. iun., Suet., rictus (sc. oris) O., pectus Sil., artūs T., frons (čelo) Plin. iun.; superl.: latissimum flumen C.; z acc. extensionis: duas fossas quindecim pedes latas … perduxit C., Lydion (= Lydium sc. genus laterum) … latum pedem Plin.; z gen.: pyramides … imae latae pedum quinûm septuagenûm Varr. ap. Plin., areas latas pedum denûm Col.; z abl.: palus … non latior pedibus L C., latas duobus pedibus scrobes Pall., l. pedibus octo Veg.; z ab: latus ab humeris Suet. širokopleč; v tem pomenu tudi: lati … viri Col., l. hostis Sil.; adv.: longe lateque Ci., Sen. ph. idr. ali longe atque late Ci. ali late ac longe L. na dolgo in široko, širom(a), minus late vagarentur C. ne zadosti daleč, valle … magis in altitudinem depressa quam late patente Hirt., late depopulari, regnare L., vocem late nemora alta remittunt V., late pascuntur olores V. širom(a), late procidit cupressus H., odorem l. spargere Ph., l. dominari Aug., lacus l. diffusus Amm.; komp.: equites, qui latius … vagarentur C., murus latius, quam caederetur, ruebat L.; superl.: Sullanus ager latissime continuatus Ci., ut … , quam latissime possint, ignes faciant N.? kar najbolj na široko, enako tudi samo: quam latissime C.; pesn.: populus late rex (regnans) V., late tyrannus (= gr. εὐρυκρείων) H., Germaniae latissime victor Plin. iun.; pren.: ars late patet Ci., fidei bonae nomen latissime manat Ci.; subst. lātum -ī, n širina, širokost, širjava, prostranost: in latum crescere O. = širiti se, in lato pedum centum, in longo pedum mille Lamp., seni pedes in latum Veg.; v komp.: promunturium … reliqua extendit in latius Mel. v večjo širino, širše.
b) metaf. (o ponosnih, ošabnih bitjih) šireč se = košateč se, košat, razkoračen: latus ut in circo spatiere H. košato, ingreditur late O. ošabno (mastito) stopa, lati incesserunt (o tragiških igralcih) Sen. ph., rana bove latior Ph.

2.
a) (ob)širen, prostran, obsežen, razsežen, velik: locus Ci., fenestra, fundus, agri moenia V., ager, regnum L., latis nubes inducere terris O., l. taeda Iuv., fines latissimi, latissimae solitudines C.
b) metaf. α) gloria Plin. iun. na daleč (po vsem svetu) razglašena, culpa Icti. huda, težeča (naspr. levis C.), neglegentia Icti. debelo, hudo, fuga Icti. na določen kraj omejeno pregnanstvo (ko so pregnancu prepovedani vsi kraji, razen enega), latior interpretatio Icti. milejše, blažje, latior fama Amm., latissimum cachinnum extollit Ap. nadvse gromek smeh; adv. komp. lātius obilneje, preobilno, v preveliki meri, prepotratno: latius integris opibus uti H., sibi indulgere latius Iuv. preveč, quae res latius aerarium populi Romani quam ullus triumphus implevit Fl. β) (o izražanju) debel: cuius tu illa lata non numquam imitaris Ci. tisto debelo izražanje. γ) (o govoru) obširen, obsežen, izčrpen, bogat, natančen: disputatio Ci., oratio Ci., Plin. iun., sermo Q., genus orandi latum et sonans T., latior quaestio L., materia, quae modo latior est, modo angusta Sen. ph., latiore … tractatu Q., fuse lateque dicere de aliqua re Ci., latius loqui Ci., latius perscribere C., late referre primordia gentis O.; (o govorniku): nonne his latior et audentior et excelsior (sc. Aeschines)? Q.; adv. late = v širokem (širšem) pomenu: verba late concipere Dig.

lážen (-žna -o) adj. bugiardo, menzognero, falso; fittizio; finto:
širiti lažne vesti diffondere false notizie
predložiti lažne dokumente esibire documenti falsi
predstaviti se z lažnim imenom presentarsi sotto falso nome
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
arhit. lažno okno finestra finta
publ. lažna demokracija demoplutocrazia
lažna hvala imbonimento
um. lažna monumentalnost pompierismo
iron. lažna naivka santarellina
zool. lažna taca pseudozampa
navt. lažna zastava bandiera ombra
lažni intelektualec intellettualoide
lažni modrijan sofista
lažni prerok pseudoprofeta, falso profeta
pren. lažen sijaj orpello
lažni videz manto, sembianza