Franja

tekic|a [é] ženski spol (-e …)
živalstvo, zoologija komatna tekica die Brachschwalbe (avstralska Australische Brachschwalbe, črna Schwarzflügel-Brachschwalbe, navadna Gewöhnliche Brachschwalbe, pritlikava Zwergbrachschwalbe, rjava Rotflügel-Brachschwalbe)

témpran (-a -o) adj. metal. malleabilizzato:
bela temprana litina ghisa malleabile bianca
črna temprana litina ghisa malleabile nera

točk|a² [ó] ženski spol (-e …) (mesto, kraj) die Stelle, der Punkt
črna točka Unfallschwerpunkt
kontrolna točka Kontrollpunkt, Prüfpunkt, mejna: Grenzkontrollstelle
markacijska točka Markierungspunkt
opazovalna točka die Beobachtungsstelle, der Beobachtungspunkt
nevarna točka der Gefahrenpunkt
razgledna točka der Aussichtspunkt, der Aussichtsberg

trobent|a² [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Kraterelle (siva Graue Kraterelle, črna die Totentrompete)

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

trobénta (-e) f muz. tromba; trombetta:
glas trobente squillo di tromba
trobente trobijo in bobni ropotajo le trombe squillano, i tamburi rullano
vojaška trobenta tromba militare
jazz trobenta tromba, cornetta da jazz
trobenta z ventili tromba a pistoni, cromatica
bibl. jerihonske trobente le trombe di Gerico
trobenta poslednje sodbe la tromba del giudizio
bot. črna trobenta trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)

umétnost arte m (pl f)

filmska umetnost arte de la pantalla
ljubitelj umetnosti aficionado m a las artes
poznavalec umetnosti experto m en materia de arte
lepe umetnosti las bellas artes
svobodne umetnosti las artes liberales
upodabljajoče umetnosti las artes plásticas
črna umetnost magia f negra
dekorativna umetnost arte decorativo
to je vsa umetnost en esto y nada más consiste todo
to ni nobena umetnost eso lo hace cualquiera; fam ¡valiente cosa!

varietet|a [é] ženski spol (-e …) (različica) die Varietät; die Abart, die Spielart
črna varieteta der Schwärzling

vdov|a² [ô] ženski spol (-e …)
živalstvo, zoologija črna vdova die Schwarze Witwe

vdóva (-e) f

1. vedova:
vdova po profesorju vedova del professore
slamnata vdova vedova bianca
jur. odpravnina vdove vedovile

2. zool. črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)

véra (-e) f

1. religione, fede, confessione:
širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
državna vera religione di stato
judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
kriva vera eresia
prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

2. religione, fede, culto:
svoboda vere libertà di religione
vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

5. pren. fiducia:
izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

6. pren. (skupek načel, naukov) credo

7. rel. (molitev) credo (apostolico)

8. (v medmetni rabi)
vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
šalj. affè mia, affè di Dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
to je mož vere è una persona degna di fiducia

vojsk|a¹ [ô] ženski spol (-e …) die Armee, das Heer, Streitkräfte množina (kopenska Landstreitkräfte)
najemniška vojska das Söldnerheer
okupacijska vojska die Besatzungsarmee
poklicna vojska das Berufsheer
stalna vojska stehendes Heer
črna vojska der Landsturm
rod vojske die Teilstreitkraft, die Waffengattung
iti v vojsko einrücken
vpoklicati v vojsko zu den Waffen rufen
kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren

vôjska army; troops pl; (vojna) war

črna vôjska reserve(s); VB Territorial Army and Volunteer Reserve
vstopiti v vôjsko to join up

vôjska armée ženski spol , forces armées, troupes ženski spol množine ; (vojna) guerre ženski spol

aktivna (stalna) vojska armée active (permanente)
črna (teritorialna) vojska armée territoriale
kopenska vojska armée de terre
križarska vojska armée des croisés
pomožna vojska armée auxiliaire
Rešilna vojska (protest.) Armée du Salut
na vojsko iti partir à la guerre, s'en aller en guerre
vojska je vojska à la guerre comme à la guerre, c'est la guerre!

vôjska (-e) f

1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
biti v službi v vojski servire nell'esercito
stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
najemniška vojska milizie mercenarie

2. star. guerra:
pred vojsko prima della guerra
med vojsko durante la guerra

3. pog. servizio militare, leva

4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
hist. črna vojska milizia territoriale
rod vojske armata, arma
kopenska vojska armata di terra
okupacijska vojska esercito di occupazione
redna vojska esercito regolare
zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
stalna vojska esercito stanziale
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena

vôjska ejército m ; tropas f pl

aktivna (stalna) vojska ejército activo (permanente)
črna vojska leva f general, milicia f territorial
križarska vojska (hist) ejército de cruzados
kopenska vojska ejército de tierra
ljudska vojska ejército popular
»Rešilna vojska« Ejército de (la) Salvación

vóžnja viaje m

vožnja z avtom, vlakom, ladjo viaje en coche, en tren, en barco
vožnja po morju crucero m, travesía f; (izlet) excursión f
vožnja z letalom viaje en avión
črna vožnja (brez vozovnice) viaje sin billete
krožna vožnja vuelta f
posebna vožnja viaje especial
prosta, brezplačna vožnja viaje gratuito
poskusna vožnja viaje de prueba
vožnja (izlet) v neznano viaje (recreativo) sin destino conocido
srečno vožnjo! ¡buen viaje!
prekinitev vožnje interrupción f del viaje

vôžnja voyage moški spol , parcours moški spol , trajet moški spol ; (s taksijem) course ženski spol ; (preko vode) passage moški spol , traversée ženski spol ; (po morju) croisière ženski spol ; (izlet) excursion ženski spol , promenade ženski spol , randonnée ženski spol , sortie ženski spol (en voiture, en car, etc.)

brezplačna vožnja voyage (ali parcours) gratuit
krožna vožnja voyage (ali promenade, excursion) circulaire, circuit moški spol, tour moški spol
obrežna vožnja navigation côtière, cabotage moški spol
posebna vožnja voyage spécial, autobus (ali train) spécial
poskusna vožnja voyage (ali parcours) d'essai, essai moški spol (de bon fonctionnement)
črna vožnja (brez vozovnice) voyage sans billet, familiarno resquille ženski spol
vožnja (izlet) v neznano excursion à destination inconnue, excursion-surprise ženski spol
srečno vožnjo! bon voyage!, (z avtom) bonne route!

vran|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Krähe (črna Rabenkrähe, domača Hauskrähe, poljska Saatkrähe, ribja Fischkrähe, siva Nebelkrähe)
dolgonoga vrana Stelzenkrähe
gololična vrana Lappenkrähe
jastrebja vrana der Geierrabe
piščalasta vrana Flötenkrähe
planinska vrana Alpenkrähe
|
figurativno bela vrana ein weißer Rabe
vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus

vrána (-e) f zool. corvo (Corvus corax):
črna vrana cornacchia nera (Corvus corvus corone)
siva vrana cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
zelena vrana ghiandaia marina (Coracias garrula)
vrane krakajo i corvi gracchiano
jata vran uno stormo di corvi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti bela vrana essere una mosca bianca
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
vrana vrani ne izkljuje oči corvi con corvi non si cavano gli occhi