Franja

míren (-rna -o) adj.

1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla

2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo

3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo

4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla

5. (ki je brez vojne) pacifico

6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

močiti (móčim) benetzen, [naß] nass machen
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer

modêren (-rna -o) adj.

1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
moderni človek l'uomo moderno
moderni jeziki le lingue moderne
moderno gospodarstvo economia moderna

2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
moderen hotel albergo moderno
moderna vzgoja educazione moderna

3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
moderno slikarstvo la pittura moderna

4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
moderna zakonca una coppia moderna
moderna frizura una pettinatura moderna

5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
um. moderna galerija galleria d'arte moderna
moderna numizmatika la numismatica moderna
šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
moderni peteroboj il pentathlon moderno

mogoč|en [ó] (-na, -no)

1. (vpliven) mächtig

2. po velikosti: mächtig, wuchtig, gewaltig, stattlich, ansehnlich; po telesni moči: bärenhaft, stattlich, gewaltig, machtvoll
mogočen glas die Stentorstimme
mogočen človek eine Maschine

mokrišče samostalnik
biologija (življenjsko območje) ▸ vizes élőhelyČlovek je v dobrih 100 letih uničil več kot 64 odstotkov svetovnih mokrišč. ▸ Bő 100 év alatt az ember a világ vizes élőhelyeinek több mint 64 százalékát elpusztította.

mondén mondain, du (grand) monde, élégant

monden človek un homme du monde, un mondain
mondena dama, mondenka une femme du monde, une mondaine

mondén (-a -o) adj. (svetovljanski) ekst. mondano, della gente di mondo; salottiero:
monden človek uomo mondano, di mondo
mondeni svet café-society

mórati (-am) imperf.

1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte

mózeg (-zga) m

1. anat. midollo:
hrbtni, kostni mozeg midollo spinale, midollo delle ossa
lobanjski mozeg cervello
mozgi midollame
pren. ta človek je mozeg organizacije l'uomo è il cervello dell'organizzazione

2. pog.
do mozga completamente
izčrpan do mozga completamente esausto
pren. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg le sofferenze lo portarono a un esaurimento totale
žvižg je šel skozi mozeg un fischio penetrante

možàt manly; manful; virile; courageous; masculine

možàt človek a he-man

mrcína (pejorativno) animal moški spol , (sale) bête ženski spol ; (pasja) familiarno cabot moški spol , clebs moški spol , clébard moški spol

kosmata mrcina ours moški spol
(človek) (psovka) charogne ženski spol, crapule ženski spol, canaille ženski spol, saligaud moški spol

mrt|ev¹ (-va, -vo) tot, gestorben
klinično mrtev medicina klinisch tot
(brez znakov življenja) leblos
čisto mrtev mausetot
napol mrtev [halbtot] halb tot, figurativno mehr tot als lebendig
navidezno mrtev scheintot (navidezno mrtev človek der / die Scheintote)
medicina za ude: abgestorben
lovstvo najdena mrtva žival der Totfund
figurativno mrtev človek ein toter Mann, ein Mann des Todes
biti mrtev tot sein, figurativno za vse okoli sebe/za koga: gestorben sein für
delati se mrtvega sich tot stellen (refleks, delati se mrtvega živalstvo, zoologija der Totstellreflex)
do mrtvega pretepsti koga (jemandem) die Seele aus dem Leib prügeln
pravo razglasitev za mrtvega die Todeserklärung
pravo razglasiti za mrtvega für tot erklären
daritev mrtvemu das Totenopfer
čaščenje mrtvih die Totenehrung
knjiga mrtvih das Totenbuch
kraljestvo mrtvih das Schattenreich, Totenreich
kult mrtvih der Totenkult
mesto mrtvih die Totenstadt
obuditi od mrtvih vom Tode erwecken, auferwecken
vstati od mrtvih auferstehen
reševanje mrtvega ponesrečenca die Totbergung

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mrtvák cadavre moški spol

plavati mrtvaka faire la planche; (neživahen človek) homme moški spol sans vivacité (ali entrain, dynamisme)

múzičen (-čna -o) adj. musicale:
muzičen človek una persona musicale
redko muzična vzgoja educazione musicale

načêlen based on principles; principled; fundamental

načêlen človek a man of principle
načêlno vprašanje a question of principle
načêlno prislov on principle; fundamentally

načêlen (-lna -o) adj.

1. di principio, di massima; sistematico:
načelno nasprotovanje opposizione sistematica
načelno stališče presa di posizione di massima
načelno vprašanje (questione di) principio

2. (ki se drži načel) di (saldi) principi, coerente:
načelen človek uomo di principi

načítan well-read, widely read; of vast reading; erudite

zelo načítan človek a man of vast (ali extensive) reading
ona je zelo načítana she is well-read