Franja

Zadetki iskanja

  • položi|ti (-m) polagati

    1. legen (čez kaj darüberlegen, eno čez drugo [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen, na kaj auflegen, nad kaj darüberlegen, pod kaj darunterlegen, nazaj zurücklegen, noter hineinlegen, sem hierherlegen, skupaj [nebeneinanderlegen] nebeneinander legen, [zueinanderlegen] zueinander legen, zraven dazulegen, visoko hochlegen)
    položiti na legen an, anlegen an, komu roko na ramo, knjigo na mizo ipd.: legen auf
    položiti v kaj einlegen (in)
    položiti na mizo denar ipd.: hinlegen, hinblättern

    2. (odložiti) hinlegen, niederlegen, flachlegen, hinstrecken

    3. človeka na posteljo, na tla: betten, lagern; noge visoko: hochlegen, hoch lagern; v drugo posteljo/v nov grob: umbetten

    4. napeljave, talne obloge: verlegen, kable v čem: (etwas) verkabeln; denar: erlegen; varščino: (deponirati) hinterlegen; venec: (einen Kranz) niederlegen
    položiti v grob ins Grab legen
    položiti v krsto einsargen

    5.
    figurativno položiti na jezik in den Mund legen
    položiti na srce [nahelegen] nahe legen, ans Herz legen, auf die Seele binden
    položiti na tla koga z udarcem ipd.: zu Boden strecken
    položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
    položiti v zibelko in die Wiege legen
    položiti račune Rechenschaft geben/ablegen
    zahtevati, naj kdo položi račune Rechenschaft verlangen/fordern
  • ponoči prislov
    (čez noč) ▸ éjszaka, éjjel
    pozno ponoči ▸ késő éjszaka, késő éjjel
    danes ponoči ▸ ma éjjel
    delati ponoči ▸ éjszaka dolgozik
    loviti ponoči ▸ éjjel vadászik
    voziti ponoči ▸ éjszaka vezet
    podnevi in ponoči ▸ éjjel-nappal
    Delam ponoči, ker imam takrat mir, spat se odpravim ob petih zjutraj. ▸ Éjszaka dolgozom, mert ilyenkor nyugalom van, és reggel 5-kor fekszem le.
    Sove so ptice, ki so aktivne ponoči. ▸ A baglyok éjjel aktív madarak.
    Ob treh ponoči me je zbudilo ropotanje. ▸ Éjjel háromkor zörgésre ébredtem.
  • pôsel2 (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal

    donosen pôsel remunerative business, paying proposition
    nedonosen pôsel losing proposition
    brez pôsla out of work, unemployed
    po pôslih on business
    postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
    tekoči pôsli current business
    nujen pôsel urgent work
    nadurni pôsel overtime work
    nečisti pôsli foul dealing
    pôsli so slabi business is slack
    to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
    to ni tvoj pôsel it's no business of yours
    brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
    pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
    dajati mnogo pôsla to give much trouble
    da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
    to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
    pôsel je pôsel business is business
    imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
    imam pôsla čez glavo I am being overworked
    imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
    z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
    večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
    imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
    če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
    krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
    pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
    pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
    iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
    ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
    ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
    sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
    ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
    on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • posvojenka samostalnik
    (posvojena hči) ▸ örökbefogadott
    Ko sta se čez osem let vrnila v Italijo, sta imela pet otrok, štiri svoje in eno posvojenko. ▸ Amikor nyolc év elteltével visszatértek Olaszországba, öt gyermekük volt, négy saját és egy örökbefogadott lány.
  • pót1 way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage

    prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
    srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
    to pót (tokrat) this time
    vsaki pót each time
    božja pót (romanje) pilgrimage
    pót nazaj return journey, pogovorno the way back
    pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
    pót po morju voyage
    javna pót public road
    jahalna, jezdna pót bridle path
    gozdna pót forest road
    križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
    prečna pót crossroad
    neravna pót bumpy road
    neutrjena pót gravel road
    shojena pót beaten track
    trnova pót thorny path
    vodna pót waterway
    vozna pót carttrack, cart-road
    uporabna pót serviceable road, thoroughfare
    zaprta pót closed path (ali way)
    ob póti by the roadside
    preko póti over the way, across the road
    na pol póta halfway, midway
    po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
    na vsej póti od... all the way from...
    biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
    biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
    biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
    biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
    ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
    biti sredi póti to be halfway on one's journey
    biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
    utreti pót za... to pave the way for...
    otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
    njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
    biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
    on mi je na póti he is in my way
    pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
    on je na póti v X. he is on his way to X.
    biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
    iti po (isti) póti nazaj to turn back
    iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
    iti rakovo pót to go backward
    iti svojo pót to go one's own way
    iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
    iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
    šli so vsak svojo pót they went their respective ways
    krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
    napraviti pót komu to make way for someone
    narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
    s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
    kazati, voditi pót to lead the way
    polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
    našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
    izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
    pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
    napravite prosto pót! make way!
    moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
    dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
    priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
    spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
    utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
    ustaviti se na pol póta to stop halfway
    vprašati za pót to ask one's way
    vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
    pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
    zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning
  • potegn|iti1 [é] (-em) vleči ziehen, sunkovito: reißen, s silo, z veliko muko: zerren (navzgor aufziehen, hinaufziehen, emporziehen, hinaufzerren, hochzerren, hochreißen, dol hinunterziehen, hinunterzerren, herunterziehen, nazaj zurückziehen, zurückzerren, zurückreißen, narazen [auseinanderziehen] auseinander ziehen, …); z roko iz česa: fischen/herausfischen aus, herausgreifen aus, figurativno hervorangeln aus, po dolgem brkljanju: herauskramen aus
    z roko, prsti: potegniti po čem streichen über
    potegniti dol herunterziehen, hinunterziehen, z omare ipd.: herunterholen
    potegniti črto eine Linie ziehen, einen Strich machen, figurativno pod kaj: einen Strich machen unter, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen unter
    potegniti dobiček iz česa (Profit) herausholen aus
    potegniti glavo med rame sich ducken, den Kopf einziehen
    potegniti ključ iz ključavnice den Schlüssel abziehen
    potegniti krajši konec figurativno den Kurzeren ziehen, zu kurz kommen, das Nachsehen haben
    potegniti mejo eine Grenze ziehen
    potegniti sklepe iz [schlußfolgern] schlussfolgern aus, die Konsequenzen ziehen
    potegniti čez glavo über den Kopf ziehen, überziehen
    potegniti iz dreka aus der Scheiße ziehen
    potegniti iz zemlje aus der Erde ziehen/reißen
    potegniti k sebi noge: anziehen, krožnik ipd.: zu sich ziehen
    potegniti za rokav, plašč ipd.: zupfen an
    potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (jemanden) nasführen
  • potegníti (-em) | potegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, trarre:
    potegniti za vrv tirare la fune
    potegniti nož tirare fuori il coltello
    potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
    potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
    potegniti črto tirare, tracciare una linea
    potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
    potegniti dol, gor tirare giù, su
    pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
    šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
    potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
    potegniti nit sfilare, tirare il filo
    pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
    pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

    2.
    potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
    potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

    3.
    potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
    potegniti požirek vina fare un sorso

    4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
    ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

    5. pog. (speljati) portare; far passare:
    potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

    6. (začeti pihati) tirare:
    potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

    7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
    potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

    8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
    za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

    9. potegniti jo pog. andarsene:
    potegniti jo spat andarsene a letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
    pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
    potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
    pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
    pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
    pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
    pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

    B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

    2. pog. ritirarsi

    3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
    potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

    4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
    potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
    obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
    blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
    po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

    5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
    potegnil se je kvišku si tirò su
  • potém adv.

    I.

    1. (časovno) dopo; quindi:
    šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

    2. pog. allora:
    doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

    3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
    premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
    pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

    II. (v vezniški rabi)

    1. (pri naštevanju) poi, quindi:
    cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

    2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
    kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
    če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
    kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

    3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
    potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
  • potovánje travel, travelling; (po kopnem) journey; (zlasti po morju) voyage; (krajše, izlet) trip, excursion; tour

    na potovánju on a journey
    potovánje čez morje crossing, passage
    krožno potovánje a round trip, (z ladjo) voyage
    potovánje za zabavo pleasure trip
    poročno potovánje honeymoon
    potovánje domov homeward voyage
    potovánje tja (in nazaj) voyage out (and home)
    odhodno potovánje voyage outward
    potovánje z ladjo v domovino (iz domovine) homeward (outward) voyage
    prekinjeno potovánje broken voyage
    raziskovalno potovánje expedition, exploration
    skupinsko potovánje z vodnikom conducted tour
    iti na potovánje to go on a journey (oziroma voyage), to make a voyage
    poslati koga na potovánje to send someone on a voyage
    voščiti komu srečno potovánje to wish someone Godspeed on his journey
    srečno potovánj! pleasant journey!
    biti na potovánju to be on a journey, to be travelling, to be away from home
    odpraviti se na potovánje to start (ali to set off) on a journey
    vrniti se s potovánja to come back ali to return from a journey
    napraviti potovánje v Ameriko to make a trip to America
    napraviti kratko potovánje v Pariz to take a short trip to Paris
  • potovánje (-a) n viaggio (tudi pren.):
    krožno potovanje crociera
    potovanje okoli sveta giro del mondo, viaggio intorno al mondo
    poročno, službeno, študijsko potovanje viaggio di nozze, d'affari, di studio
    potovanje tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    lit. Guliverjeva potovanja I viaggi di Gulliver
    potovanje čez Atlantik, skozi puščavo traversata dell'Atlantico, del deserto
    geol. potovanje kontinentov la deriva dei continenti
    tur. vodja potovanja capocomitiva
  • prag moški spol (-a …)

    1. pri vratih: die Schwelle, Türschwelle
    na pragu an der Schwelle
    prestopiti prag den Fuß über die Schwelle setzen
    vreči čez prag von der Schwelle weisen

    2. gradbeništvo, arhitektura, tehnika, železnica die Schwelle (betonski Betonschwelle, dvojni Kuppelschwelle, potencialni Potentialschwelle)
    železniški prag Eisenbahnschwelle, der Schweller
    zapornični prag die Wehrsohle
    (zavorna plast) die Sperrschicht

    3. živalstvo, zoologija, medicina die Schwelle; -schwelle, Schwellen-, die -grenze (bolečinski Schmerzgrenze, Schmerzempfindungsschwelle, dražljajni Reizschwelle, der Schwellenreiz, zavesti [Bewußtseinsschwelle] Bewusstseinsschwelle, slišni Hörbarkeitsschwelle, vidni Sehschwelle)
    zniževanje praga die Schwellenerniedrigung
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • preglèd (-éda) m

    1. controllo, esame, verifica; revisione, visita:
    pregled dokumentov controllo dei documenti
    carinski pregled controllo doganale
    tehnični pregled revisione tecnica

    2. med. visita; esame; check-up:
    specialistični pregled visita specialistica
    laboratorijski pregled esame di laboratorio
    voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

    3. rassegna; rivista; ispezione:
    pregled ruske književnosti rassegna di letteratura russa
    voj. opraviti pregled enot passare in rassegna le unità; ispezionare le unità
    pregled (preiskava)
    trgovskih ladij visita, ispezione delle navi mercantili

    4. imeti pregled čez kaj, nad čim sapere, conoscere qcs., essere al corrente di qcs.; (potere) vedere, controllare:
    z okna je imel pregled nad celo ulico dalla finestra poteva vedere tutta la via
    imeti pregled nad dogajanjem, imeti pregled nad porabo sredstev controllare lo svolgimento dei fatti, l'impiego dei mezzi
    imeti pregled nad potekom bitke poter seguire il corso della battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (tehnični, pravni, administrativni) pregled visura
    med. pregled krvi emoscopia
    časn. žarg. pregled političnih novic pastone
  • prehájanje transition ženski spol ; pas moški spol ; passage moški spol

    prehajanje v drugo vero conversion ženski spol
    prehajanje k sovražniku (vojaško) désertion ženski spol, défection ženski spol
    pri prehajanju čez reko en passant (ali en traversant) la rivière
  • prehod2 [ò] moški spol (-a …)

    1. (prehajanje) tekočine skozi opno: der Austritt; barve v drugo ipd.: das Ineinanderfließen

    2. na drug način dela, mišljenja: die Umstellung (auf); na kaj: (razširitev) das Übergreifen (auf)

    3. v šoli - v višji razred: die Versetzung

    4. (prestop) v drug športni klub, v drugo stranko ipd.: der Übertritt
    prehod čez mejo der Grenzüberschritt, die Grenzüberschreitung, die Ausreise/Einreise
    prehod na drugo šolo der Schulwechsel

    5. šport čez oviro: das Überlaufen; skozi cilj: der Durchgang
    posnetek prehoda skozi cilj der Zielfilm

    6. na sovražnikovo stran: das Überlaufen
  • prehod4 [ò] moški spol (-a …)

    1. mejni, čez progo ipd.: der Übergang (nivojski Niveauübergang, čez progo Eisenbahnübergang, Bahnübergang), der Übergangsstelle, pot: der Überweg (čez tire Gleisüberweg)
    prehod za pešce der Fußgängerübergang, der Schutzweg, der Fußgängerüberweg, der Fußgängerstreifen, der Zebrastreifen
    mejni prehod der Grenzübergang, die Grenzübertrittsstelle, Grenzübergangsstelle
    ribji prehod der Fischpass

    2. skozi kaj: der Durchgang; po sredini hleva: die Stallgasse

    3. (pasaža) die Passage (tudi medicina)

    4.
    varnostni prehod med plazišči der Abfahrtskorridor
  • prehód crossing; passage

    prehód čez mejo frontier (ali border) crossing, crosspoint
    prehód čez ulico street crossing
    prehód čez železnico level crossing
    podzemski prehód (podhod) subway
    označen prehód za pešce (zebra) pedestrian crossing, zebra crossing
    prehód od vojne k miru transition from war to peace
    prehód k dnevnemu redu moving on to the agenda
  • prehód passage moški spol , pas moški spol , franchissement moški spol , passe ženski spol , couloir moški spol ; (v gorski verigi) trouée ženski spol ; (med dvema zidovoma) allée ženski spol ; (potnikov, blaga) transit moški spol ; figurativno transition ženski spol , raccord moški spol , perçage moški spol

    prehod čez Alpe le passage des Alpes
    prehod čez cesto passage clouté
    prehod čez reko franchissement d'une rivière
    prehod iz enega glasu v drugega (glasba) port moški spol de voix
    prehod pod zemljo, zemeljski prehod passage souterrain
    prehod prepovedan passage interdit, interdiction (ali défense) de passer
    brez prehoda (figurativno) sans transition
    ni prehoda! on ne passe pas!
    prednostni prehod (čez križišče) passage protégé
    železniški prehod passage à niveau
    brutalen, hiter prehoden transition brutale, rapide
  • prehòd paso m ; pasaje m ; cruce m (de vía); transición f

    prehod čez Alpe paso m de los Alpes
    prehod v drugo posest traspaso m
    železniški prehod (čez progo) paso m a nivel
    prehod prepovedan! ¡no hay paso!, ¡prohibido el paso!