Franja

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

tuj¹ (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
tuj čemu -fremd
(sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
drug drugemu tuj gegenseitig fremd
tuja država ein fremder Staat
tuja krivda pravo das Fremdverschulden
tuja oblast die Fremdherrschaft
tuja snov der Fremdstoff
tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
brez tuje pomoči selbst, selbständig
tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
tuji kapital das Fremdkapital
pretiran tuj vpliv die Überfremdung
na tuj račun auf fremde Kosten
pod tujim imenom unter fremdem Namen
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

uglajênost lisura f ; pulito m , pulimento m ; fig buenas maneras f pl , urbanidad f

svetska uglajenost mundalidad f
dati čemu zadnjo uglajenost dar los últimos toques a a/c

ugovárjati to object, to make an objection; to contradict; to gainsay; to raise objections; to protest

ugovárjati čemu to make (ali to raise) objections to something; (nazaj odgovarjati) to talk back
ne ugovárjati to have no objections
nimamo kaj ugovárjati, da on odpotuje v X. we have no objection to his leaving for X.
ugovarjal je mojemu nasvetu he protested against my advice

usmériti (-im) | usmérjati (-am) perf., imperf.

1. canalizzare, convogliare, instradare, incanalare:
usmeriti ladje proti pristanišču convogliare le navi al porto
usmerjati promet canalizzare il traffico
usmerjati skupino turistov instradare un gruppo di turisti

2. indirizzare, orientare; rivolgere:
izvozno usmerjati gospodarstvo orientare l'economia verso l'export
usmeriti pozornost k čemu rivolgere l'attenzione a qcs.
usmeriti študente k raziskovalnemu delu indirizzare gli studenti alla ricerca
usmeriti korak proti domu volgere i passi verso casa
redko usmerjati navznoter introvertere
navt. usmerjati proti vetru orzare, poggiare

ustávljati

ustavljati se komu résister à, s'opposer à, tenir tête à quelqu'un
ustavljati se čemu se refuser à, répugner à, se regimber contre quelque chose
ustavljati se skušnjavi résister à la tentation

ustávljati glej ustaviti

ustavljati se komu, čemu resistir a alg, a a/c; oponerse a alg; oponer resistencia a alg
ustavljati se skušnjavi resistir a la tentación

utŕjen (vojaško) fortiflé ; (telesno) endurci, aguerri, résistant, habitué aux intempéries

utrjen biti proti čemu être immunisé contre quelque chose
utrjen proti morski bolezni qui n'est pas sujet au mal de mer, amariné

vali|ti se (-m se)

1. snežni plaz: sich wälzen

2. voda/vode, lava: strömen, vode: sich wälzen

3. množica: strömen, sich wälzen (naprej sich fortwälzen, sem herbeiströmen, komu/čemu naproti entgegenströmen, proti izhodom auf die Ausgänge zuströmen, den Ausgängen zuströmen)

4. (kotaliti se) rollen, sich wälzen

vážnost importance; momentousness; consequence

to ni majhne vážnosti it is not a trivial matter
to je velike, silne vážnosti it is of the utmost importance
pripisovati čemu posebno vážnost to attach particular importance to something, to regard something as a matter of the greatest importance (ali moment), to set (great) store by something

vážnost importance ženski spol

pripisovati važnost čemu accorder de l'importance à une chose
to je življenjske važnosti cela a une importance vitale (ali capitale)

vážnost importancia f

pripisovati (veliko) važnost čemu dar (mucha) importancia a a/c

verj|eti [é] (-amem) glauben (komu jemandem, čemu einer Sache, v kaj an etwas, vase an sich selbst); čigavim besedam, obljubam: Glauben schenken
verjeti na besedo aufs Wort glauben
(ne) verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/Ohren (nicht) trauen
kar kaže verjeti glaubenswert
blažen, kdor verjame ironično wer's glaubt, wird selig
če verjameš ali pa ne ob du es glaubst oder nicht
| ➞ → verovati

vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük.

véto veto, pl vetoes

suspenziven véto suspensory veto
pravica véta power of veto
vložiti, dati svoj véto to put one's veto on, to interpose one's veto; to veto (proti čemu something)
vložnik véta vetoer

vlága moisture, damp, dampness; humidity; wet, wetness

brez vláge moistureless
odvzeti čemu vlágo to dehumidify something
ki ne prepušča vláge dampproof
odporen proti vlági moisture-proof
regulator vláge humidistat, (v zraku) humidor
izolacijska plast proti vlági damp course, damp-proof course
zavarovanje proti vlági damp-proofing
vlága škodi! (napis na zabojih) keep dry!

vráta puerta f ; (pri avtu ipd) portezuela f

balkonska (stranska, smična, tajna, slepa, stektena, zadnja, zasilna) vrata puerta f ventana (accesoria, corrediza, secreta, falsa, vidriera, trasera, de socorro)
Železna vrata las Puertas de Hierro
vrtljiva vrata puerta giratoria
tečaj vrat gozne m
krilo vrat batiente m
pred vrati a la puerta
politika odprtih vrat politica f de puerta abierta
sodna razprava za zaprtimi vrati juicio m a puerta cerrada
odpreti (zapreti) vrata abrir (cerrar) la puerta
na stežaj odpreti vrata abrir a par en par las puertas (čemu a a/c)
zapreti vrata za seboj cerrar la puerta tras de sí
oditi skozi vrata pasar por la puerta
potrkati na vrata llamar a la puerta
krepko trkati na vrata, tolči po vratih echar las puertas abajo
stati pred vrati estar a (ali ante) la puerta
pokazati komu vrata, pred vrata postaviti koga enseñarle a alg la puerta de la calle, echar a la calle a alg, fam poner a alg de patitas en la calle
zapreti pred nosom vrata komu dar a alg con la puerta en las narices
vreči koga skozi vrata poner a alg en la puerta (de la calle)

vrédnost value; worth; price

brez vrédnosti valueless, worthless, of no worth
vrédnost dela value of labour
v vrédnosti od... to the value of..., worth...
nekaj brez vrédnosti (figurativno) a dead loss
kalorična vrédnost calorific value
komercialna vrédnost commercial value
maksimalna vrédnost maximum value
stalna vrédnost fixed value
zamenjalna vrédnost exchange value
vrédnost po računu value according to the account
nominalna vrédnost face value
vrédnost 1.000.000 SIT a million tolars' worth
prijava vrédnosti declaration of value
diamant zelo velike vrédnosti a very valuable diamond
ocenjevalec vrédnosti valuer
vzorec brez vrédnosti sample of no value
znamke v vrédnosti 50.000 SIT fifty thousand tolars' worth of stamps
to nima nobene vrédnosti there is no price for it
izvleči polno vrédnost iz... to get full value out of...
pasti v vrédnosti to depreciate
podcenjevati (precenjevati) vrédnost česa to undervalue (to overvalue) something
prekositi v vrédnosti to outvalue
pripisovati preveliko vrédnost čemu to set too much value upon something
polagati veliko vrédnost na... to make much of..., to care much about..., to set great store by...

vrédnost valeur ženski spol , prix moški spol

brez vrednosti sans valeur, de nulle valeur, dénué de valeur
cenilna vrednost valeur estimative, (montant moški spol de l')estimation ženski spol
dejanska vrednost valeur effective (ali utilitaire, d'utilisation)
denarna vrednost valeur (en argent)
hranilna vrednost valeur nutritive
imenska vrednost valeur nominale
kupna vrednost valeur (ali prix) d'achat
manjša vrednost moins-value ženski spol, perte ženski spol (de valeur)
mejna vrednost valeur marginale, matematika limite ženski spol
vrednost po poslovnih knjigah valeur comptable
presežna vrednost plus-value ženski spol, valeur ajoutée
približna vrednost valeur approximative (ali approchée)
prodajna vrednost valeur de vente
resnična vrednost valeur réelle
srednja, poprečna vrednost valeur moyenne, moyenne ženski spol
številčna vrednost valeur numérique
tržna vrednost valeur du marché (ali négociable, marchande), prix courant
temenska vrednost valeur de crête (ali de pointe), maximum moški spol
uporabna vrednost valeur d'usage (ali de rapport, de jouissance)
vzorec brez vrednosti échantillon moški spol sans valeur
izgubiti na vrednosti perdre de sa valeur, diminuer de valeur, se dévaluer, se déprécier
povečati se v vrednosti augmenter de valeur, valoir plus (ali davantage)
pripisovati veliko vrednost čemu attacher une grande valeur à quelque chose, accorder une grande importance (ali du prix) à quelque chose, faire grand cas de quelque chose
prijaviti vrednost déclarer la valeur

vríšč (-a) m chiasso, schiamazzo; putiferio; pog. cagnara:
zagnati vrišč proti čemu attaccare aspramente, stroncare (un libro e sim.)