Franja

tem

tem bolj d'autant plus, à plus forte raison
tem bolje d'autant mieux
tem slabše tant pis
čim več, tem bolj plus … plus

tem tanto

tem manj tanto menos
tem boljši, tem bolje tanto mejor
čim več, tem bolje cuanto más, tanto mejor

tém

tém bolj the more
čim... tem the... the
čim prej tem bolje the sooner the better
čim več dobiš, tem več želiš (hočeš) the more you get the more you want
tem slabše, tem hujše the worse
tem manj the less
tém bolje (all) the better, so much the better

tém

A) adv. (s primernikom krepi njegov pomen) tanto:
nikogar ni doma; tem bolje, bova imela mir a casa non c'è nessuno; tanto meglio, così staremo tranquilli

B) tém konj. (v primerjalnih stavkih) tanto più, più:
čim prej, tem bolje quanto prima tanto meglio
čim dlje jo gleda, tem bolj mu je všeč più la guarda, più gli piace

težíti to weigh heavily on, to be heavy; to press down, to press hard

težíti k čemu to tend to (ali towards), to veer (ali to trend) towards; to aim at
težíti za čim to long for something, to crave for something, to strive for something, after something
to breme mi teži ramena this burden weighs heavily on my shoulders
ta odgovornost me začenja težíti this responsibility is beginning to get me down (ali to be too much for me)
ta dolg me teží this debt weighs heavily on me
to mu teži srcé that rankles in his mind
njegov zločin mu teži vest his crime weighs heavily (ali lies heavy) on his conscience
teži jo skrb za bodočnost worry about her future is getting her down
vsi naši napori težijo k istemu cilju all our efforts are directed to the same goal
on teží za bogastvom he craves wealth

težíti peser, exercer une pression, oppresser

težiti za čim chercher à (ali s'efforcer d') atteindre quelque chose, tendre (ali aspirer) à quelque chose, viser, ambitionner, rechercher quelque chose

típati to feel, to touch

típati za čim to fumble for something
tipaje iskati pot to feel (ali to grope) one's way

tŕčiti chocar (tudi fig) ; encontrarse, entrechocarse; topar ; (vlaki, avto itd.) chocar , (ladje) abordar

trčiti s čim, ob kaj chocar contra a/c, tropezar con (ali contra) a/c, dar contra a/c, topar con a/c
trčiti s kozarci chocar los vasos

uhó (ušésa) n

1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)

ukaníti tromper, duper, berner, abuser, mystifier quelqu'un

ukaniti se pri čem, s čim se tromper sur, se méprendre sur, se faire des illusions sur quelque chose
pustiti se ukaniti se laisser prendre à quelque chose

umázati (umážem)

A) perf. ➞ mazati

1. sporcare, insudiciare, lordare:
umazati obleko, posodo, tla sporcare il vestito, le stoviglie, il pavimento

2. pren. macchiare, infamare, disonorare

B) umázati se (umážem se) perf. refl. sporcarsi, imbrattarsi, insudiciarsi; pren. macchiarsi:
umazati se s hudim zločinom macchiarsi di un grave delitto
umazati se s krvjo imbrattarsi di sangue
umazati se z blatom impillaccherarsi, inzaccherarsi

C) umázati si (umážem si) perf. refl. sporcarsi, macchiarsi:
umazati si roke s čim sporcarsi le mani con qcs. (tudi pren.)

umíti umívati to wash; pesniško to lave; (rano) to bathe

umíti, umívati si glavo (lase) to shampoo, to have a shampoo, to wash one's hair
umíti, umívati si roke to wash one's hands
umíti, umívati se to wash (oneself), to have a wash, to do (ali to perform) one's ablution
umíti, umívati si roké nad čim (figurativno) to wash one's hands of something (nad to zadevo of this affair)
roka roko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours

utemeljeváti utemeljíti to ground, to base; to substantiate; (ustanoviti) to establish, to found

utemeljeváti, utemeljíti obtožbo to substantiate a charge
s čim utemeljujte to teorijo? what do you base that theory on?

vèč more; plus

vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)

vèč plus, davantage; plusieurs

več in več, vedno več de plus en plus
več kot eno leto plus d'un an
več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
več ali manj plus ou moins
nič več plus rien
vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
ne dežuje več il ne pleut plus
niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir

vèč adv.

1. più:
imeti več časa avere più tempo

2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
več kot più che, più di
imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

4. več ali manj più o meno:
v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
ne čakajte več non aspettate più
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. ni več sama è incinta
niti besedice več! zitto e mosca!
to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
PREGOVORI:
več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno

večér soir moški spol , soirée ženski spol

proti večeru vers (ali sur) le soir
vsak večer tous les soirs
danes zvečer (drevi) ce soir
jutri večer demain soir
včeraj večer hier soir
dober večer! bonsoir!
v torek večer mardi soir
družabni večer soirée, réunion mondaine
glasbeni (literarni, plesni) večer soirée musicale (littéraire, dansante)
poletni večer soir (ali soirée) d'été
prejšnji večer, večer pred čim veille ženski spol
sveti večer la veille de Noël
zimski večer soir (ali soirée) d'hiver
ne hvali dneva pred večerom il ne faut pas chanter victoire avant le combat, il ne faut pas vendre la peau de l'ours avant de l'avoir tué

vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol

od veselja de joie
z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
veselje do branja envie ženski spol
de lire
veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
veselje do življenja joie de vivre
veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite!

viséti pendre, être accroché (ali suspendu) ; être penché, pencher vers; être attaché à quelqu'un, à quelque chose; flotter, planer (dans les airs); être en suspens , pravno être pendant

bolnikovo življenje visi na nitki la vie du malade ne tient qu'à un fil (ali à un cheveu)
Damoklov meč visi nad njegovo glavo l'épée de Damoclès est suspendue au-dessus de sa tête
viseti čez kaj, nad čim surplomber, (gradbeništvo) saillir, avancer
visi bolj na stricu kot na očetu il aime mieux son oncle que son père, il est plus attaché à son oncle qu'à son père

voditi¹ (vódim) cesta, pot: führen (iz česa herausführen aus, mimo česa vorbeiführen an, na drugo stran hinüberführen, naprej weiterführen, navzdol/dol hinunterführen, herunterführen, navzgor/gor hinaufführen, heraufführen, noter hineinführen, hereinführen, ob čem entlangführen, pod čim unterführen, führen unter, sem hierherführen, herführen, tja hinführen)
voditi v münden/einmünden in, (einer Straße) zuführen