Franja

platnen [é] (-a, -o) linnen, Leinen-, Leinwand- (čevelj der Leinenschuh, sukanec der Leinenzwirn, tkanina das Leinengewebe, vezava die Leinwandbindung, vezava knjige der Leineneinband, tkanje die Leinwandbindung, perilo die Leinenwäsche, das Leinenzeug)

plésen -a, -o dancing; dance; ball

plésna dvorana ballroom, dance hall
plésna čajanka tea dance, thé dansant
plésni (lakasti) čevelj patent-leather dance shoe
plésen, -a, -o klub dance club
plésen, -a, -o korak step
plésni lokal (public) dance hall, palais de danse, (za mladino, s ploščami namesto orkestra) disco
plésna pesem dance song
plésni orkester dance band
plésna plošča dance-music record
plésni učitelj dancing master
plésni turnir dancing contest
plésna glasba dance music
plésna šola school
plésne vaje dancing lessons pl
plésni večer dance, dancing party
plésni venček (private) dancing party
plésna zabava ball
cenen, zanikrn plésni lokal ZDA žargon juke joint

plésen (od plesati) de danse, de bal, dansant

plesni čevelj soulier moški spol de bal (ali de danse), escarpin moški spol, (baletni) chausson moški spol de danse
plesna dvojica couple moški spol de danseurs
plesna dvorana salle ženski spol de danse, bal moški spol
plesna glasba musique de danse (ali dansante)
plesni lokal dancing moški spol, familiarno bastringue moški spol, danse ženski spol
plesna melodija air moški spol de danse
plesni mojster maître moški spol de danse (ali à danser)
plesni orkester orchestre moški spol de danse
plesna prireditev bal moški spol
plesna skupina troupe ženski spol de danseurs, chœur moški spol dansant
plesni tečaj cours moški spol de danse
plesni učitelj professeur moški spol de danse
plesni večer soirée ženski spol dansante, bal moški spol
plesna zabava (domača) sauterie ženski spol, surprise-partie (ali party) ženski spol

plésen, plésna, plésno de baile

plesna glasba (orkester, učitelj, dvorana, obleka, čevelj, šola) música f (orquesta f, profesor m, salón m, vestido m, zapato m, academia f) de baile
plesna čajanka té baile m, té m dansant
plesna ura (pouk) lección f (lecciones f pl) de baile
plesni korak paso m de baile
plesna skupina grupo m de danza
plesni venček tertulia f con baile
plesna prireditev baile m
plesni mojster maestro m de baile
plesna dvojica (par) pareja f de baile
plesni partner, -ica pareja f
plesna zabava reunión f de baile, baile m
plesni večer velada f de baile
plesna umetnost arte m de bailar, arte m de la danza

plesn|i [é] (-a, -o) tänzerisch, Tanz- (čevelj der Tanzschuh, korak der Tanzschritt, orkester das Tanzorchester, par das Tanzpaar, partner der Tanzpartner, tečaj der Tanzkurs, turnir das Tanzturnier, učitelj der Tanzlehrer, figura die Tanzfigur, glasba die Tanzmusik, skupina die Tanzgruppe, točka die Tanzeinlage, umetnost die Tanzkunst, prvenstvo die Tanzmeisterschaft); Ball- (obleka das Ballkleid)

plezálen d'escalade, grimpeur

plezalni čevelj chaussure ženski spol (ali bottine ženski spol) de grimpeur
plezalna tehnika technique ženski spol de l'escalade (d'un rocher, d'une montagne)
plezalna tura escalade ženski spol
plezalna vrv corde ženski spol d'alpinisme, (v telovadnici) corde ženski spol lisse
plezalna žrd perche ženski spol (ali mât moški spol) à grimper

plezaln|i (-a, -o) Kletter- (čevelj der Kletterschuh, drog šport der Klettermast, pas der Klettergürtel, tečaj der Kletterkurs, tehnika die Klettertechnik, tura die Kletterpartie, vreča das Kletternetz, ogrodje šport das Klettergerüst)
plezalni pas ob vrvi: der Anseilgurt, Anseilgürtel

podicus 3 (gr. ποδικός) eno stopico (nogo, stopalo, čevelj) mereč (znašajoč), stópičen: sed temporum alia simplicia sunt, quae podica etiam perhibentur. Pes veri est numeri prima progressio M.

poletn|i [é] (-a, -o) sommerlich (pozno spätsommerlich, zgodnje frühsommerlich); Sommer- (čevelj der Sommerschuh, dan der Sommertag, dopust der Sommerurlaub, mesec Sommermonat, plašč der Sommermantel, semester das Sommersemester, večer der Sommerabend, vozni red der Sommerfahrplan, astra die Sommeraster, cvetlica die Sommerblume, endivija die Sommerendivie, kolekcija die Sommerkollektion, noč die Sommernacht, obleka das Sommerkleid, dlaka Sommerhaar, obleka Sommeranzug, razprodaja [Sommerschlußverkauf] Sommerschlussverkauf, rezidenca die Sommerresidenz, setev die Sommersaat, stvari Sommersachen množina, blago der Sommerstoff, gledališče das Sommertheater, jajčece živalstvo, zoologija das Sommerei, perje das Sommerkleid, vreme das Sommerwetter)

polov [ó] (-a, -o) Pol- (čevelj der Polschuh, kapica die Polkappe, elektrika sponka die Polklemme)

ponóšen (-a -o) adj. logoro, usato, smesso, vecchio; liso:
ponošena obleka abito smesso, logoro, vecchio
ponošen čevelj ciabatta, scarpa vecchia
pren. ponošene obleke stracci

pošvedran moški spol (-a …) čevlji: abgetreten, ausgelatscht
pošvedran čevelj der Latschen

prae-posterus 3, adv. -ē (praeposterus)

1. (narobe) obrnjen, naroben, nepravi, napačen, nepravočasen (= ob nepravem času): praeposteris consiliis utimur Ci., gratulatio Ci., tempora Ci., praepostere (narobe, napačno, napak) agere cum aliquo Ci., quid tam perversum praeposterumve dici aut excogitari potest? Ci., ne quid perturbatum ac discrepans aut praeposterum sit Ci., nihil tam praepostere, tam incondite, tam monstruose cogitari potest Ci., litterae praeposterae (ne po vrstnem redu) redditae Ci. ep., ordo Lucr., frigus Sen. ph., omnia naturae legibus praepostera O. naravnim zakonom nasprotno, v nasprotju z naravnimi zakoni, natalis Plin. obrnjeni porod = porod, pri katerem se otrok rodi z nogami naprej, ficus Plin. ob nepravem času (= ali prezgodaj ali prepozno) rastoča, praeposteri aut praeproperi rigores Plin., praepostere calceum inducere Plin. narobe obuti čevelj (= obuti levi čevelj nam. desnega), praepostera et intempestiva oratio Plin. iun., dixi … sed, quamquam praepostere, reddetur Plin. iun., ambitio T., imperfecte atque praepostere atque inscite syllogismo esse usum Epicurum dicit (sc. Plutarchus) Gell., gradus, pondera, aetates dignitatesque dinoscere, ne in oratione praepostere, ut in temulento ac perturbato convivio, collocentur Fr., errorem hominibus intervenisse praepostere plurimis enuntiantibus Fest.

2. metaf. narobe (napačno, napak, absurdno, nesmiselno, bedasto) ravnajoč, prekast: praeposteros habes tabellarios Ci., ut erat semper praeposterus atque perversus Ci., imperator Ci., homines S.

prežúliti (-im) perf.

1. piagare, ferire i piedi, provocare vesciche:
kožo na peti je čevelj prežulil do krvi la scarpa ha fatto sanguinare la pelle del calcagno

2. pren. ripassare

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

Rausschmiß, Rausschmiss, der, figurativ einen Rausschmiß erleben leteti ven, dobiti čevelj

razhojen [ó] (-a, -o) ausgetreten, [breitgetreten] breit getreten
razhojen čevelj die Schlumpe

razvézati (-véžem) | razvezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. slegare, sciogliere, slacciare:
razvezati čevelj slacciare le scarpe
razvezati vozel sciogliere il nodo

2. jur. rescindere; annullare:
razvezati pogodbo rescindere un contratto
razvezati zakon, zakonsko zvezo annullare un matrimonio, un vincolo coniugale
razvezati zakonca sciogliere i coniugi del vincolo matrimoniale, concedere ai coniugi di separarsi

3. pren. sciogliere, liberare; stimolare:
podkupnina, pijača mu je razvezala jezik la mazzetta, l'alcol gli aveva sciolto la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razvezati koga odgovornosti sollevare qcn. dalla responsabilità

B) razvézati se (-vežem se) | razvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. slegarsi

2. sciogliersi, liberarsi;
od pijače se mu je razvezal jezik dal bere gli si era sciolta la lingua
v družbi se je razvezal in compagnia si è lasciato andare

3. jur. separarsi; divorziare:
sporazumno se razvezati separarsi, divorziare consensualmente

rimonta f

1. ponovno montiranje, ponovna namestitev, montaža

2. šport
effettuare la rimonta dohiteti nasprotnike, nadomestiti razliko, nadoknaditi zamudo

3. zool. vrnitev, vračanje (ptic selivk)

4. mont. prečnik

5. obrt
fare una rimonta podšiti čevelj, narediti nov spodnji del čevlja

skakašk|i (-a, -o) Springer- (čevelj der Springerschuh)