Franja

purse² [pə:s]

1. prehodni glagol (tudi up)
nagubati, nabrati (čelo), stisniti (ustnice), našobiti (usta)

2. neprehodni glagol
nagubati se, nabrati se

to purse one's brow nasršiti obrvi, nabrati čelo
to purse one's lips stisniti ustnice

putō -āre -āvī -ātum (putus čist; prim. purus)

1. čistiti, očistiti (očiščati, očiščevati), (o)čediti, (o)snažiti: vellus Varr., lunam Tit. ap. Non., tracta (sc. licia) de niveo vellere dente putat Tib., putare dolia Ca., aurum putatum P. F.; occ. kot hort. t.t. (drevje, trte) trebiti, otrebiti (otrebljati), obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klestiti: Col., Gell., Iust., Don., Ambr. idr., putum est purum, unde putare vites dicimus Fest., arbores Ca., vites, vitem putando fingere V.

2. metaf.
a) (račun) na čisto da(ja)ti (spraviti, spravljati), poravna(va)ti, (na)računati, poračunati (poračunavati), obračunati (obračunavati), izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), urediti (urejati) račun(e): Pl., Afr. fr., Macr., Gell. idr., antiqui purum putum dixerunt: ideo ratio putari dicitur Varr., rationes Ca., vilicus rationem cum domino crebro putet Ca., rationes putare cum publicanis Ci. obračuna(va)ti, urediti (urejati) račune; occ. duševno, v duhu (pre)računati = preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati): Pl. idr., multa suo cum corde V., constitit multa putans (sc. Aeneas) V., illud debes putare z ACI: Ci.
b) (v)šteti, (za)računati, v poštev vzeti (jemati), upoštevati, v ceno vračuna(va)ti: colliciares … pro binis putabuntur Ca., si denariis quadringentis Cupidinem putasset Ci.; od tod sploh (po notranji vrednosti) (o)ceniti (ocenjevati), čislati, imeti, šteti za kaj: tyrannis magnarum opum putabatur N. tiranija (samodrštvo, samosilništvo) se je štela za zelo mogočno; z gen. pretii: tanti (toliko) putat conubia nostra O., honores si magni (visoko) non putemus Ci., putare commoda parvi (malo) Cat., pluris (več, više) putare quod utile est, quam quod honestum Ci., divitias minimi (prav (zelo) malo, najmanj) putare Ci., auspicia, populi iudicium nihili putare Ci. za nič šteti; s pro: leges pro nihilo, damnationem pro praeturā Ci.; s praep. in z abl.: Ter. idr., aliquem in hominum numero putare Ci. imeti za človeka, šteti med ljudi, imperatorem in aliquo numero Ci. nekoliko šteti = nekoliko čislati, imeti nekoliko v čislih, aliquid in expetendis rebus Ci. šteti med … , maximum bonum in celeritate putabat S.; s supra z acc.: ratio, quae supra hominem putatum est Ci.; večinoma s predik. acc., v pass. z dvojnim nom.: Ter., H., Eutr. idr., nullius pepercit uitae, quem eius insidiatorem putaret N., nihil rectum putabant N., putare hominem prae se neminem, se solum beatum, se solum potentem Ci., quae apud illos turpia putantur N. velja za sramot(n)o, ea regio putabatur locupletissima N. je veljala za posebej bogato; z inf. kot obj.: leporem gustare fas non putant C. imajo (štejejo) za nedovoljeno, praeesse agro colendo flagitium putas Ci. kmetovanje ti je sramota, kmetovanje šteješ za sramoto.
c) meniti, misliti, soditi, smatrati, misli (mnenja) biti; nav. z ACI, v pass. z NCI: Ter., Iuv. idr., putant id esse certissimum Ci., nullos omnino esse (sc. deos) putare Ci., te reum fore putas Ci., Apronium absolutum iri putabat Ci., prudens esse in iure civili putabatur Ci., cuius (sc. solis) lumine conlustrari putatur (sc. luna) Ci.; pogosto brez esse: S., H. idr., tempus transmittendum putavi Ci., etiam iniquo loco dimicandum putare C., neque satis causae putamus C. nimamo za (ne zdi se nam) dovolj tehtno, facta puta (imej, štej za storjeno), quaecumque iubes O., dictum puta Ter., putare deos Ci. verovati v bogove; pesn. včasih brez acc.: stare putes O. človek bi mislil, bi utegnil misliti, sensisse putares O. človek bi bil mislil, bi bil utegnil misliti, acies mea (moje oči) videt aut videre putat O.; v opisni konjugaciji brezos.: anne putandum est ((ali) je verjetno) animas ire ad caelum? V.; pogosto pri Ci. pleonast. (torej glag. ni treba sloveniti): coniecturā perspicite, quantum id bellum factum putetis; pri istem piscu včasih elipt.: insula et Cappadociae regnum de me loquentur; puto enim regem Deiotarum (sc. de me locuturum esse) Ci. ep.; abs.: recte putas Ter., non putaram Ci.; kot vrinjeni stavek puto, ut puto: cuius modi velim, puto, quaeris Caelius ap. Ci. ep., non, puto, repudiabis Vatinius ap. Ci. ep., hunc unum excipio, ut puto pudenter Cat.; vrinjeni stavek je včasih postavljen na čelo: puto, inter me teque convenit Sen. ph., ut puto, non poteris ipsa referre vicem O.; iron.: at, puto … O., puto, licuit Suet. — Od tod imper. pută kot adv. (= „vzemi“, „misli si“ =) vzemimo, recimo, na primer (naprimer), namreč: Dig., Cels. idr., „Quinte“ puta aut „Publi“ H., hoc, puta, non iustum est Pers.; tako tudi ut puta kakor (kot) na primer (npr.): ut puta in fronte Cels., ut puta funis, frumentum, navis Sen. ph.

rabattre* [rabatr] verbe transitif zavihati, potisniti navzdol, spustiti navzdol; izravnati, izgladiti; znižati (cene); odtegniti (de, sur od); figuré ponižati; zmanjšati, zadušiti; vzeti nazaj, preklicati (besede); odžagati veje (un arbre drevesu); goniti (divjad); odbiti, odbraniti (pri mečevanju); verbe intransitif nenadoma kreniti v stran; kreniti (sur k, v); obrniti se (sur quelqu'un na koga); iti nazaj (de quelque chose s čim), popustiti (de quelque chose v čem); omejiti, usmeriti, brzdati

se rabattre iti dol, spustiti se dol; kreniti v stran, na drugo pot; (nenadoma) se obrniti, figuré nenadoma preiti (sur quelque chose na kaj); omejiti se (sur quelque chose na kaj), zadovoljiti se (s čim), ker ni boljšega; odškodovati se (sur quelque chose pri čem)
en rabattre (figuré) popustiti, izgûbiti iluzije
n'en vouloir rien rabattre vztrajati pri svoji zahtevi
rabattre le caquet à quelqu'un (familier) komu usta zamašiti
rabattre du prix znižati ceno
rabattre les bords de son chapeau sur son front potisniti krajevce klobuka v čelo
rabattre la balle au tennis odbiti žogo proti tlem pri tenisu
rabattre le col de son pardessus zavihati ovratnik pri površniku
rabattre le gibier goniti divjad proti lovcem
rabattre les plis zlikati gube
rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
il n'y a rien à rabattre pri tem ostane
cette cheminée rabat ta kamin ne vleče dobro, pritiska dim navzdol
le vent rabat la fûmée veter pritiska dim k tlom
se rabattre sur la politique obrniti pogovor na politiko
faute de viande, se rabattre sur les légumes ker ni mesa, se omejiti na zelenjavo, se zadovoljiti z zelenjavo

re-calvus 3 (re in calvus) plešast (plešav, plešiv) na čelu: senex Pl., frons Sen. ph. fr. ap. Hier. visoko plešasto čelo.

recede¹ [risí:d] neprehodni glagol
stopiti nazaj, odstopiti; umakniti se nazaj, odtegniti se, oddaljiti se; upadati; izginiti, izgubiti se; odpovedati se, odreči se, odnehati (from od česa)
preklicati; pustiti službo, dati ostavko; padati (o vrednosti, tečaju itd.), izgubiti na pomembnosti

receding forehead poševno čelo
to recede from one's opinion opustiti svoje naziranje (mnenje)

Remmius 3 Rémij(ev), ime rimskega rodu: T. Njegov najznamenitejši predstavnik je bil slovničar Remmius Palaemon Remij Palemon (Palajmon): Suet. Adj. lex Remmia (de calumniatoribus), po neznanem Remiju imenovani zakon, po katerem se je kaznoval tožnik, ki svoje trditve ni mogel dokazati; v civilnih pravdah je bil kaznovan z globo, v kazenskih pravdah pa s tem, da so mu na čelo vžgali črko K (= Kalumniator): ita tamen quaestus te cupidum esse oportebat ut horum existimationem et legem Remmiam putares aliquid valere oportere Ci.

représenter [rəprezɑ̃te] verbe transitif (zopet) predstaviti, predstavljati; zopet (po)kazati, predložiti (listine); théâtre uprizoriti, igrati; politique, juridique zastopati; predočiti, figuré opisati, slikati; verbe intransitif reprezentirati, stanu primerno (vredno) nastopiti, nekaj predstavljati

se représenter pokazati se (à, devant pred)
se faire représenter dati se zastopati
représenter l'évolution de la démographie par un graphique prikazati, predstaviti demografski razvoj z grafikonom
représenter une comédie, une tragédie uprizoriti komedijo, tragedijo
représenter la justice par une balance predstavljati pravico s tehtnico
représenter une marque de voiture biti trgovski zastopnik za neko avtomobilsko znamko
les ambassadeurs représentent leur pays auprès du chef de l'Etat poslaniki zastopajo svojo državo pri glavarju države
le ministre s'est fait représenter à la cérémonie par son chef de cabinet ministra je pri ceremoniji zastepal njegov šef kabineta
se représenter à un examen, à des élections znova nastopiti (kot kandidat) pri izpitu, na volitvah
(familier) comme il représente bien, on le met toufours en tête d'un défilé ker je reprezentativen (postaven in čeden), ga Postavijo veclno na čelo defileja
l'épargne représente une privation varčevanje je pritrgovanje

resolved [rizɔ́lvd] prislov (resolvedly [rizɔ́lvidli] prislov)
(trdno) odločen (to do s.th. nekaj napraviti)
odločen, dobro premišljen (dejanje)

resolved brows energično čelo

ride [rid] féminin guba

rides pluriel d'une pomme zgrbančenost jabolka
rides d'une plaine valovita ravnina
traitement masculin contre les rides odpravljanje gub
visage masculin sillonné de rides od gub razoran obraz
le vent forme ses rides sur l'eau, sur la neige veter dela guba na vodi, na snegu
se faire des rides en plissant son front nagrbančiti čelo, nagubančiti čelo

segmentn|i [ê] (-a, -o) Segment- (jez gradbeništvo, arhitektura das Segmentwehr, lok der Segmentbogen, Stichbogen, okno das Segmentfenster, zatrep der Segmentgiebel)
segmentni utop tehnika die Matrize
segmentno čelo gradbeništvo, arhitektura der Volutengiebel

sfuggēnte agg.

1. bežen

2. pren. dvoumen:
sorriso sfuggente dvoumen nasmeh

3. nizek:
fronte sfuggente nizko čelo

slemensk|i [é] (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura First- (lega der Firstbalken, die Firstpfette, višina die Firsthöhe)
slemensko čelo die Giebelspitze

smooth² [smu:ð] prehodni glagol & neprehodni glagol
(iz)gladiti; utreti (pot), poravnati; ublažiti (glas); izbrusiti (stihe); odstraniti ovire (zapreke, nevšečnosti, težave), olajšati; izgladiti se; pomiriti se, postati miren

to smooth one's brow zgladiti čelo
to smooth one's manners izgladiti svoje vedenje (obnašanje)
to smooth s.o.'s rumpled feathers figurativno pomiriti koga (njegovo jezo)
to smooth the soil zravnati zemljo (tla)
to smooth a verse izbrusiti zgladiti stih

sombrero moški spol klobuk; pokrov; streha

sombrero castoreño klobuk iz bobrovine, kastorec
sombrero de copa (alta) cilinder
sombrero de fieltro klobuk iz klobučevine
sombrero flexible, sombrero blando mehak klobuk
sombrero hongo trd klobuk
sombrero de muellas sklopni klobuk
sombrero de paja slamnik
sombrero de púlpito streha nad prižnico
sombrero de terciopelo velurni klobuk
sombrero tieso trd klobuk
calar(se) el sombrero klobuk (si) v čelo potisniti
poner(se) el sombrero klobuk si nadeti
quitarse el sombrero odkriti se

sourcil [sursi] masculin obrv

s'épiler les sourcils (iz)puliti si obrvi
froncer les sourcils namrščiti obrvi, nagrbančiti čelo
hausser les sourcils nos vihati

spianare

A) v. tr. (pres. spiano)

1. zravnati, gladiti; valjati; raztegniti, raztegovati:
spianare le costole a qcn. pren. komu jih naložiti po grbi
spianare la fronte razvedriti čelo
spianare il fucile nameriti puško
spianare la pasta razvaljati testo
spianare la via zgladiti pot

2. pren. zravnati, zgladiti

3. podreti, podirati

B) ➞ spianarsi v. rifl. (pres. mi spiano) razpotegniti se:
il viso gli si spianò in un sorriso obraz se mu je razpotegnil v nasmeh

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

stopíti¹ stópim dov., ступи́ти ступлю́ док.

• stopíti na čêlo очо́лити
• stopíti kàm сходи́ти

stópiti² dar un paso; dar pasos; andar, caminar

stopiti iz salir de
stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
stopiti h komu acercarse a alg
stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
stopiti komu pred oči presentarse ante alg
stopiti pod streho ponerse bajo techo
stopiti v stike z entrar en relaciones con
stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1^o de mayo)

strešn|i [é] (-a, -o) Dach- ( gradbeništvo, arhitekturagreben der Dachgrat, napušč das Dachgesims, poveznik der Dachbalken, stolpič der Dachreiter, vrt der Dachgarten, žleb die Dachrinne, kritina die Dachdeckung, antena die Dachantenne, kljuka der Dachhaken, konstrukcija der Dachverband, die Dachkonstruktion, lepenka die Dachpappe, lestev die Dachleiter, letev die Dachlatte, lina die Dachluke, lina/nastrešnica die Dachgaube, odprtina die Dachöffnung, terasa die Dachterasse, greda der Dachbalken, okno das Dachliegefenster, čelo der Dachgiebel)
strešni prtljažnik der Dachgepäckträger