Franja

Arbeitsnachweis, der, dokazilo (potrdilo) o zaposlitvi

Arbeitsvertrag, der, pogodba o delu

Arbeitszeitordnung, die, predpis/zakon o delovnem času

aretālogus -ī, m (gr.ἀρεταλόγος) blebetač o čednosti, ime zajedljivih filozofov (večinoma cinikov ali stoikov), ki so pri bogataških pojedinah zabavali goste in prodajali svojo modrost s smešno resnobo: Iuv., Suet.

armorial moški spol knjiga o grbih, grbovnik

Armutszeugnis, das, izkaz o revščini; (sich) ein Armutszeugnis ausstellen figurativ dokazati (svojo) duševno revščino/omejenost/nesposobnost

arpar o-, raz-, s-praskati

arrebujar zmečkati; o-, za-viti

arrebujarse zaviti se v (odejo)

arrimar nasloniti (se), o-, pod-preti, približati; dodati, na stran dati; preiti (koga pri napredovanju), zapostaviti

arrimar el bastón odložiti vrhovno poveljstvo
arrimar el hombro (al trabajo) krepko se dela lotiti, rokave si zavihati
arrimarse nasloniti se, (pri)bližati se; pridobiti si površno znanje o čem
arrimarse a alg. potegniti s kom

arrogō (adrogō) -āre -āvī -ātum

1. še enkrat (po)vprašati koga za kaj, zastran česa: Venus haec volo adroget te Pl.

2. drž.pr.
a) z rogacijo = na podlagi svetovanega zakona pridati oblastniku še enega oblastnika: consuli... dictatorem adrogari haud satis decorum visum est patribus L.
b) na podlagi državnega pooblastila posinoviti kako odraslo in samostojno osebo (prim. arrogātiō 1.): Gell., Aur., G., Ulp. fr.

3. pren.
a) sibi aliquid adrogare (pri)lastiti si, (pri)svojiti si kaj: non mihi tantum derogo, tametsi nihil adrogo Ci., mihi non sumo tantum neque adrogo Ci., quod ex aliena virtute sibi adrogant S., nec sibi cenarum quivis temere adroget artem H., nihil adrogabo mihi nobilitatis aut modestiae T.
b) (redkeje in samo pesn.) adrogare alicui aliquid komu (čemu) kaj doda(ja)ti, da(ja)ti, podeliti (podeljevati): fortuna... optatum peractis imperiis (vladarskim dejanjem) decus (= vračilo od Partov ugrabljenih vojnih znamenj) adrogavit H., scire velim, chartis pretium quotus adroget annus H., nihil non adroget armis H. vse naj prepusti orožju = vse naj strahuje z orožjem. — Od tod adj. pt. pr. arrogāns (adrogāns) -antis, adv. arroganter (adroganter) prevzeten, ošaben, ohol, (pre)oblasten, (pre)drzen, brezobziren, domišljav: homines adrogantes Ci., dictum adrogans aut superbum Ci., ne... arrogans in praecipiendo populi beneficio videretur C., remisit Caesar adroganti moderatione T., pigritia arrogantior Q., factum arrogantius Suet., persuasio arrogantissima Ps.-Q., proverbium arrogantissimum Macr., arroganter facere C., adroganter dicere aliquid, scribere ad aliquem, respondere Ci., adroganter consulere in deditos T., ne quid adrogantius videar facere Ci., arrogantius uti gloriā artis Plin., arrogantius et elatius praefarī Gell.; redko z dat.: adrogans minoribus T. do nižjih; arrogans est z inf. = priča o domišljavosti: timerem, ne arrogans esset ob ea laudare, ob quae... Plin. iun.; subst. arrogāns -antis, m oblastnež, predrznež, domišljavec: Vulg.

artificium -iī, n (artifex)

1. spretnost, ročnost, izurjenost, pri čem rabljena umetnost: gubernatoris C., comicum Ci. umetnost komika, quod medici nihil praeter artificium... praestare debent Ci., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant, abducit omnes Ci., simulacrum Dianae singulari opere artificioque perfectum Ci., haec omnia... summo artificio facta Ci. kaj umetniške dovršenosti, art. callidum Ci. domiselna umetnost, vis artificii Ci. umetelna spretnost.

2. met.
a) umetniško delo, umetnina, umotvor: haec opera atque artificia, signa, tabulae pictae Graecos homines nimio opere delectant Ci., ut intellegatis... artificii cupidum, non argenti fuisse Ci., quae certis signis artificii notata sunt Corn.
b) umetniška vrednost: signa pulcherrima quattuor, summo artificio, summa nobilitate Ci.
c) (v slabem pomenu) umetniški prijem, umetelno dejanje, prevara, spletka: id, quod contra me locutus es, artificio quodam es consecutus Ci., non solum ingenio opus est, verum etiam artificio quodam singulari Ci., art. accusatorium, simulationis, proprium palaestrae Ci., non virtute vicisse Romanos, sed artificio quodam C., quorum artificiis effectum est, ut res publica in hunc statum perveniret C. in Ci. ep., rebus, non artificiis philosophus Sen. ph.

3.
a) umetna obrt, obrt, rokodelstvo, umet(el)nost: tenue et leve Ci., habent opinionem... Minervam operum atque artificiorum initia tradere C. rokodelstva in umetnosti, artificium obliviscatur et studium deponat Ci., art. ancillare Ci. opravilo dekel, piscatorium Lact.
b) met. vsebina pravil, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost, sestav, teorija, nauk o umetnosti: non esse eloquentiam ex artificio, sed artificium ex eloquentia natum Ci., componere artificium de iure civili Ci., art. praeceptorum Corn., memoriae Corn. mnemonika = umetnost pomnjenja.

asinārius 3 (asinus) oslovski: molae Ca., mola Vulg., mulier Ap. oslarica; subst.

1. asinārius -iī, m oslar: Ca., Varr., Suet.; kot psovka kristjanom: Tert.

2. Asināria -ae, f Azinarija, „Komedija o oslih“, „Oslovska komedija“, naslov Plavtove kom.: Pl., Varr.

asiriologíja ž asiriologija, nauka o životu i kulturi Asiraca

asperger [aspɛrže] verbe transitif o-, poškropiti

asperger d'eau le trottoir z vodo pločnik poškropiti
la voiture m'a aspergé avto me je poškropil
s'asperger (po)škropiti se

assécher [aseše] verbe transitif o-, iz-, posušiti

s'assécher (po)sušiti se
assécher un terrain marécageux osušiti močviren teren
la rivière s'assèche reka se suši

Assoziationsvertrag, der, mit der EG: pogodba o pridruženem članstvu

astriloquus 3 (astrum in loquī) o zvezdah govoreč: puella M.

astrologia -ae, f (gr. ἀστρολογία)

1. zvezdoslovje, zvezdoznanstvo, astronomija (ne = astrologija): Col., Plin., Q., Eudoxus in astrologia facile princeps Ci.; pren.
a) zvezdoslovje = knjiga (spis) o zvezdoslovju: Plin.
b) zvezdoslovstvo = zvezdoslovci: Varr.

2. vedeževanje po zvezdah, zvezdoverstvo, astrologija: Lact., Hier.

astronautique [-notik] féminin astronavtika, poleti v vesolje in nauk o tem

Atomwaffensperrvertrag, der, pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja