Franja

sour [sáuə]

1. pridevnik (sourly prislov)
kisel, okisan, kiselkast; (o vinu) kisel, ciknjen; oster, jedek, trpek, hud; neugoden; grenak, mučen, težaven; zagrenjen, nezadovoljen, čemeren, slabe volje; neprijeten (vreme); vlažen (zemlja, tla)

sour breath neprijeten duh iz ust
sour dock botanika kislica
sour grapes kislo grozdje (tudi figurativno)
sour milk kislo mleko
a sour old man čemernež, "kislica"
sour-milk cheese skuta

2. samostalnik
kar je kislo, kislina

the sour tisto, kar je kislo; figurativno trdota, grenkoba; ameriško kisla (alkoholna) pijača
the sweet and sour of life sladkosti in grenkosti življenja

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
skisati (se), okisati (se)
figurativno mrščiti se; zagreniti (se), biti čemern, slabe volje; spraviti (koga) v slabo voljo

soured by misfortune zagrenjen zaradi (od) nesreče

spīculus 3 (spīca, spīcum) oster, koničast, ošiljen, zašiljen, zaostren, priostren, okoničen, konico (ost) imajoč, šilast, óstnat: non lucernae spiculo lumine opus est Tert.

spiky [spáiki] pridevnik (spikily prislov)
koničast, špičast, oster, bodeč, bodičast
figurativno ujedljiv
sleng brezkompromisen (privrženec anglikanske cerkve)

spinous [spáinəs] pridevnik
botanika, zoologija bodičast, trnast; ki nosi trne
figurativno oster, zbadljiv, ujedljiv

spinous humour zbadljiv humor

spitz oster (tudi Mathematik, figurativ); (mit einer Spitze) koničast, zašiljen, ošiljen; spitz zulaufend prikoničen; Antwort: oster, piker; spitzer Winkel Mathematik ostri kot; spitz antworten odbrusiti, zabrusiti; eine spitze Zunge haben imeti oster jezik; auf etwas spitz sein biti zelo željan (česa); mit spitzen Fingern s končki prstov

spitzig oster, koničast

spumeggiante agg.

1. peneč se

2. pren. oster, jedek

3. pren. knjižno mehek

squeal [skwi:l]

1. samostalnik
cvilež, cviljenje, vreščanje, vrisk; oster, rezek krik; bevsk
sleng tožarjenje, ovadba, izklepetanje, izdajstvo

2. neprehodni glagol
cviliti, vreščati, bevskati
figurativno ugovarjati, pritoževati se
sleng izdati, ovaditi, izklepetati
sleng biti žrtev izsiljevanja
prehodni glagol
reči (kaj) z vreščečim (kričavim) glasom (često out)

to squeal on s.o. sleng zatožiti, ovaditi, izdati koga
to make s.o. squeal izsiliti (z grožnjami) priznanje od koga; izsiljevati koga

stacco m (pl. -chi)

1. ločevanje

2. pren. razmik, odmik, presledek, premor; ekst. rtv kratka reklama (sredi programa)

3. pren. oster, nagel prehod

4. odrezek (blaga)

5. šport odriv

stechend Schmerz, Insekt: zbadajoč; Geruch: oster; Blick: srep, prebadajoč; stechend riechen biti ostrega vonja

stern¹ [stə:n] pridevnik (sternly prislov)
strog, oster, tog; krut, nepopustljiv, neizprosen, strikten; trden; mrk, neprijazen (pogled); neprijeten, odbijajoč (kraj)

stern discipline stroga disciplina
stern necessity neizprosna potreba (sila, stiska)
a stern resolve trden sklep
a stern penalty stroga, ostra kazen
stern times trdi, hudi časi

stinging [stíŋiŋ] pridevnik (stingingly prislov)
bodeč, bodikav, ki ima bodico ali zob strupnik
figurativno oster, boleč, jedek, pekoč

stinging cold strupen mraz
a stinging rebuke ostra graja

străpungătór -oáre (-óri, -oáre) adj. bodeč, oster; prodoren, presunljiv

streng strog; Arbeit: trd, naporen; Geschmack, Geruch, Kälte: oster, Frost: hud; Bedeutung, Sinn: strog, ožji; strenge Aufsicht strog nadzor; strenge Diät stroga dieta; strenge Miene strog obraz; strenge Ordnung Mathematik stroga urejenost; streng halten držati na kratko; ein strenges Regiment führen voditi s trdo roko; in strengem Sinne v ožjem pomenu/smislu

strict [strikt] pridevnik (strictly prislov)
strog, natančen, točen, strikten, precizen, eksakten, strogo določen, izrecen (ukaz); rigorozen (pravilo), oster; popoln, absoluten
botanika tog, ozek, pokončen

in strict confidence strogo zaupno
strict discipline stroga disciplina
strict rules rigorozna pravila
strict morals stroga morala
strict observance strogo izpolnjevanje (pravil itd.)
strictly speaking strogo vzeto, točno povedano, pravzaprav
in the strict sense of the word v strogem pomenu (smislu) besede
a strict statement of the facts točna ugotovitev dejstev
to keep a strict watch over s.o. strogo koga stražiti

stridulous [strídjuləs] pridevnik
vreščeč, predirljiv, oster
medicina hropeč

stringent [strindžənt] pridevnik (stringently prislov)
strog (zakon); oster (okus); utrjen, trden, brezpogojen (pravilo); obvezen, ki ga ne moremo prezreti ali obiti; prepričljiv
ekonomija pičel (denar), slab, medel (tržišče)

stringent necessity nujna potreba
stringent arguments prepričljivi argumenti

stubbly [stʌ́bli] pridevnik
bodičast, oster, koničast

stubbly hair lasje kot strnišče

sub-tīlis (sup-tīlis), adv. sub-tīliter (sup-tīliter) (iz *subtexlis, sub in tēla iz *tex-la : texere) pravzaprav „za votek služeč“, „tanko tkan“; od tod

1. tenek (tanek), fin, nežen (naspr. crassus, spissus): filum Lucr., Aus., linum P. Veg., mitra Cat., ignis Lucr., corpus Lucr., Sen. ph., nonne vides, quam sint subtilia quamque minuta (sc. primordia)? Lucr., subtilis acies gladii Sen. ph., farina Plin., semen subtilius Plin., mel sucus dulcissimus atque subtilissimus Plin., capillus flavus et solito subtilior Vulg., animae suptiliter conexae Lucr., subtiliter dividere aliquid Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o čutilih, poseb. o čutu in okusu) tenek, tankočuten, pretanjen, izostren, imajoč izostren (pretanjen, prefinjen) okus: fervida, quod subtile exsurdant vina palatum H., subtilior gula Col.; pren. (v esteskem pomenu) tenek (tanek), tenkočuten (tankočuten), pretanjen, prefinjen, rafiniran, subtilen, izbran, izboren, odličen, izvrsten, nežnočuten, rahločuten, nežen, občutljiv, obziren, prefinjeno razlagajoč, okusen: iudicium Ci. ep., H., venustas Ci. okusna, sententia Plin. pretanjena, izborna misel, subtilis veterum iudex et callidus H., sapiens subtilisque lector Plin. iun., vir subtilis, dispositus, acer, disertus Plin. iun., sagax et admodum subtilis ingenio Eutr. zelo prebrisana glav(ic)a, Democritus subtilissimus omnium Sen. ph. najtankočutnejši raziskovalec, subtiliter iudicare Ci.
b) natančen, oster, skrben, korenit, temeljit, bistroumen, duhovit, včasih = filozofski, modroslovski, odmišljen, abstrakten: definitio, descriptio partium Ci., argumentatio, observatio, quaestio Plin., reliquae (sc. epistulae) subtiliores erunt Ci. ep. natančnejše = obširnejše, inter subtilissimas haberi potest (sc. curatio) Cels., inventum subtilissimum Plin., subtiliter persequi Ci., disseruit et subtiliter et copiose Ci., exsequendo subtiliter numerum L. točno, subtiliter disputare Plin. iun., subtilius disputandum est Ci., subtilius haec disserunt ali ista quaerunt Ci., haec ad te scribam alias subtilius Ci. ep. obširneje, subtilissime perpolita Ci.
c) kot ret. t.t. (o govoru, spisih in pisateljih) zaradi svoje jasnosti, natančnosti, določenosti in neolepšane preprostosti prikupen, všečen, preprosto lep, preprost, enostaven: Aus. idr., oratio, dicendi genus Ci., subtile, quod ἰσχνόν vocant Q., subtilis disputator Ci., Lysias … egregie subtilis scriptor atque elegans Ci., Lysias subtilis atque elegans Q., Scaevola … oratione maxime limatus atque suptilis Ci., quis illo … in docendo edisserendoque subtilior? Ci., subtilis praeceptor Q., qui et humilia subtiliter et alia graviter … potest dicere Ci., versute et subtiliter dicere Ci., magnifice an subtiliter dicere Q., tenues (sc. causas) agimus subtilius Ci.

subţíre -i adj.

1. tanek, vitek

2. oster, izostren

3. pretanjen