beiseitelassen*, beiseite lassen* pustiti ob strani
beiseitestehen*, beiseite stehen* stati ob strani
beistehen* stati ob strani, pomagati, biti v oporo/pomoč
beside [bisáid] predlog
razen, poleg, blizu, ob strani
v primeri s
to be beside o.s. biti ves iz sebe
to be beside the mark motiti se
this is beside the question (ali purpose) to nima smisla
this is beside the point to ne spada sem
bèsjeda ž (ijek.), bèseda ž (ek.)
1. govor: svečana, oproštajna, nadgrobna, prijestona, prestona besjeda
2. govor, pridiga: besjeda na Gori
3. beseda, govorica: njena pomirljiva besjeda
4. nekdaj prireditev ob prazniku svetega Save: svetosavska besjeda
5. beseda, čitalniška prireditev
bespülen Wasser das Ufer: pljuskati ob
bèzbrōđe s kraj ob reki, kjer ni broda in ne plitvine
bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)
1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.
2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.
Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.
bilančèvina ž dobiček ob zaključnem računu
bìlikum m (n. willkommen) čaša ali vrč, ki z njim gostitelj nazdravi gostu ob prihodu v hišo
bimaris -e (bi in mare) dvomorski = ob dveh morjih ležeč: Corinthus H., Isthmos O.; pren.: morbus Aus. nagnjenost k dvojnemu (nenaravnemu) nečistovanju.
blunder against neprehodni glagol
spotakniti se ob kaj
bob against prehodni glagol
zadeti ob kaj
bōmonīcae -ārum, m (gr. βωμονῖκαι) zmagovalci ob žrtveniku, mak. mladeniči, ki so se dali bičati ob žrtveniku Artemide Ortije, da bi dokazali svojo stanovitnost: Serv.
bonaccia f
1. popolnoma mirno morje ob brezvetrju, brezvetrje, bonaca:
mare in bonaccia morje v bonaci
2. pren. mir
borne-fontaine [bɔrnəfɔ̃tɛn] féminin vodnjak ob cesti
Bosporus (Bosphorus) -ī, m (Βόσπορος, Βόσφορος, po mitu o Ioni iz βοῦς in πόρος = „Goveji brod“) Bospor, morska ožina. Poseb.
1. B. Thrācius (Βόσπορος Θράκιος ali τὸ Βυζαντιακὸν στόμα) Traški Bospor (zdaj Bospor) med Trakijo in Malo Azijo: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus Bospor: Mel., Val. Fl., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., navita Bosporum tentabo H.
2. B. Cimmerius Kimerski Bospor med Črnim in Azovskim morjem: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus (Bosporos) Bospor: Mel., Bosporos et Tanais superant O., qui super Bosporum colunt Cu.; navita Bosporûm poenas perhorrescit H. (nam. navita Bosporum Poenus perh.) se boji nevarnosti obeh Bosporov (= Traškega in Kimerskega); met. kot fem. Kimerski Bospor = pokrajine ob Kimerskem Bosporu, bosporsko kraljestvo: Pr., Bosporum confugere Ci. na bosporsko obalo. Od tod adj.
a) Bosporius (Bosphorius) 3: O. ali Bosporeus 3: Sid. (Βοσπόριος, Βοσφόριος) in
b) (v lat. obl.) Bosporānus 3 bosporski: Bosporanum bellum, Mithridates Bosporanus T., tractus Val. Max.; subst. Bosporānī -ōrum, m Bosporci, preb. ob Bosporu: Ci., T.
c) Bosporicus 3 bosporski: mare Gell.
Brandung, die, (-, -en) udarjanje/butanje valov, kipenje; ob obalo butajoči valovi; künstliche Brandung umetni valovi
breach1 [bri:č] samostalnik
zlom, prelom; odprtina, luknja, razpoka, vrzel
figurativno prekinitev, presledek; razdor, nesloga; prestopek, kršitev, prekršek
vojska prodor; skok kita iz vode
navtika valovi ob ladji
to heal the breach poravnati spor
a custom more honoured in the breach than in the observance navada, ki jo je bolje opustiti
breach of faith izdajstvo
breach of the peace nemir, upor
to stand in the breach pretrpeti prvi sunek napada, figurativno biti na braniku
breach of trust zloraba zaupanja
without breach of continuity nenehno, nepretrgano
to step into the breach priskočiti na pomoč
pravno breach of promise neizpolnjena obljuba zakona
breach of a covenant kršitev dogovora
breloque [brəlɔk] féminin obesek na verižici ure, na zapestnici; militaire bobnanje ob koncu vežbanja
battre la breloque slabo delovati, funkcionirati; familier blesti, govoriti neumnosti; vieilli ne iti prav (ura)