Franja

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

irrīsor (inrīsor) -ōris, m (irrīdēre) zasmehovalec, zasramovalec, sramotilec, zabavljač: Pr., irrisor potius quam blandus Aur.; z objektnim gen.: isti irrisores huius orationis Ci.

iste, ista, istud, gen. istīus, pesn. istĭus, dat. istī (dvojni pron. nom. sg. zaimka is in indoev. zaimenskega korena *to, prim. gr. τόν, τήν, τό).

I. Pron. demonstrativum

1. ta, tale, onile, ta tvoj (vaš). Kakor pomeni hic prvo, ille tretjo, tako pomeni iste drugo osebo, s katero govorimo. Zato stoji dostikrat v zvezi s tuus (vester): quamdiu iste furor tuus nos eludet? Ci., qualis erit tua ista accusatio? Ci., de tuo isto scelere Ci., isti vestri satellites Ci., ista vestra simulatio Ci.; podobno: ista, quae vos dicitis Ci., homines sapientes et ista auctoritate praeditos, quā vos estis Ci., ex istis, quos nostis, urbanis nemo est Ci.; pa tudi popolnoma samo: te decor iste quod optas esse vetat O. ta tvoja lepota, iste deus qui sit V. tvoj bog, non tu in isto artificio callidior es, quam hic in suo Ci.; pogosto imamo v mislih zvezo z drugo osebo: si animo isto eras N. tega mišljenja (kakor praviš), utinam istud evenisset N. kar si rekel, istud quidem faciam N. kar zahtevaš, de istis rebus (o vaših razmerah) exspecto tuas litteras Ci., quid tibi cum armis? ista (ki jih sedaj nosiš) nos decent gestamina O. Pomni zlasti ixpt. istīus-modī, tudi ločeno: istīus modī te vrste (starosti), tak(šen): nihil istiusmodi Ci., ratio istiusmodi Ci., clientes istius modi Pl., nos esse istius modi Ter.; v posebnih primerih pomeni iste
a) v pismih to, kar se nanaša na prejemnika: perfer istam militiam; sin autem ista sunt insaniora, recipe te ad nos Ci., ex tuā provinciā omnique isto imperio Ci.
b) v dialogu to, kar omenja sogovornik: Critolaum istum, quem venisse commemoraras Ci., utinam tibi istam mentem di duint Ci. mišljenje, ki sem ti ga označil, sunt inquam ista, Varro Ci. je tako, kakor si rekel.
c) pred sodiščem to, kar se nanaša na nasprotnika: illorum studio, quos iste (tvoj varovanec Ver) vexarat Ci., iste homo ingeniosus Ci., nec mihi dicere promptum, nec facere est isti O. nasprotniku; od tod tudi v političnih govorih o tem, čemur se nasprotuje: quid istius (Antonijeva) decreta proferam? Ci., animi est ista mollitia inopiam ferre non posse Ci. Iz tega se je

2. occ. razvil zaničljivi postranski pomen: tale, takle, takšenle, le-ta: quod isti contigit uni Ci., quāque improbus iste exsultat V., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V., Mars alter, ut isti volunt L. ti možički, nostri isti nobiles ornamenta sua iis concedant Ci., exponam vobis, ex quibus generibus hominum istae copiae comparentur Ci., iste tuus vates O., tuus iste frater Petr. —

II. Adv. obl.:

1. loc. istī tam, ondi, na tvoji strani: Enn. fr., Pl., Ap., patet isti ianua leto V.

2. istim (prim. illim, hinc) od tam, od ondod, od tiste, s tvoje strani: isti istim ecferte lora Pl., sonitus usque i. exauditur Ci., i. postea Corinthum instituit redire Gell.

3. istō (prim. eō, quō) tja(kaj), na tvojo (vašo) stran: liceat modo isto venire Ci. k tebi, i. intro abire Pl., i. proficisci Ci., i. excurrere, i. usque penetrasse Plin. iun.; metaf. v to, vmes: admiscere aliquem Ci. ep.; od tod istō-vorsum, skrč. istōrsum tja (obrnjen), tjakaj: i. abire, concedere Ter.

Opomba: Star. obl.: gen. sg. istī: isti formae, poseb. v zvezi istī modī ali istīmodī = istīus modī, istīusmodī (gl. zgoraj): Acc. fr., Cat., Pl.; dat. sg. istō: Ap.; fem. istae Pl.

istijàcitī -ā -ō gl. isti

item, adv. (ita; prim. idem)

1. prav tako, tudi, istotako, takisto: hunc meum esse dico! et ego item aio esse meum Pl.; glag. predik., ki je samoumeven, se izpusti in item pomeni, da spada glag. tudi k drugemu pojmu: adsunt Ferentani, Marrucini item Ci., ab Aeschylo pateram abstulit, a Thrasone item patellam Ci., auxerat meam quidem spem, credo item vestram Ci., litterae mittuntur isti a patre vehementes, ab amicis item Ci., ipse cum telo esse, item alios iubere S.; negativno: hoc in Libera servant, in Libero non item Ci.; predik. je subst.: Romulus augur cum fratre item augure Ci. ali adj.: cur Tauromenitanis item foederatis navem imperasti? Ci., spectaculum uni Crasso iucundum, ceteris non item Ci.

2. (v primerjavah) prav tako, enako, na enak način: fecisti item, ut praedones solent Ci., his praetores item ut ceteris imperarant Ci., proinde heri ut sint, ipse (servus) item sit Pl., ut enim de sensibus hesterno sermone vidistis, item faciunt de reliquis Ci., ut ipsi concedi non oporteret, si … , sic item nos esse iniquos, quod … C., item, ut … , sic Ci., sic ut … , item ali ut … , sic item Ci., item … quemadmodum Ci. idr., item … quasi, quasi … item Pl., prognatum patre eodem, quo ego sum, formā, aetate item, quā ego sum Pl.; occ. in prav tako, in tudi; s conj.: ex senatus consulto itemque ex lege Terentiā oportuit Ci., vir beneficiis adfectus itemque ornamentis praeditus Ci., a consulibus designatis itemque a ceteris, qui provincias obtinent Ci., solis defectiones itemque lunae praedicuntur in multos annos Ci., in eo itinere persuadet Castico, ut regnum … , itemque Dumnorigi Aeduo, ut idem conaretur, persuadet C., me et mihi et item rei publicae reliquos visos reddidit Ci., hanc me iussit suo gnato dare epistulam et item hanc alteram suo amico Pl.; brez conj.: praesidium equitum atque peditum, item funditorum S., unus Epirotes, Pyrrhus … : unus item Siculus, Dionysius prior N.

3. (označuje kakovost) te vrste.

íti ir; andar

iti po poti tomar un camino
iti ven salir
iti gor, dol subir, descender
iti za kom seguir a alg
iti po zdravnika ir a buscar al médico
iti k zdravniku ir al médico
iti v gledališče ir al teatro
iti v šolo ir a la escuela (al colegio)
iti h koncu, h kraju acabarse, tocar a su fin
iti komu na roke asistir a alg
iti iz sobe salir de la habitación
iti na delo ir al trabajo, ponerse al trabajo
iti na potovanje ir de viaje
iti po vodo ir por agua
iti svojo pot proseguir su camino
iti vase volver sobre sí
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
takó ne gre así no puede ser
ne gre drugače no puede ser de otro modo
naj gre, kot hoče pase lo que pase
gre mu za glavo se juega la cabeza
gre za (moje življenje) se trata (de mi vida)
gre za življenje in smrt es cuestión de vida o muerte
ne gre mi iz glave no se me quita de la cabeza
za kaj gre? ¿de qué se trata?
posli gredo dobro el negocio marcha bien
kako ti gre? ¿cómo te va?

iūdicātus -ūs, m (iūdicāre) sodstvo, sodništvo: isti ordini iudicatus non patebat? Ci., ita iudicatu illo solutus sum Gell.

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

jeopardy [džépədi] samostalnik
tveganje, nevarnost

pravno no one shall be put twice in jeopardy for the same offence nihče ne more biti sojen dvakrat za isti zločin

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

koš¹ [ô] moški spol (-a …) der Korb, pleten: der Flechtkorb, za nošnjo na hrbtu: der Rückentragkorb, der Tragekorb, die Hutte
koš za odpadke der Abfallkorb
koš za papir der Papierkorb
pomorstvo jamborni koš der Ausguck, die Ausgucktonne, der Mastkorb
čebelji panj: der Bienenkorb
anatomija prsni koš der Brustkorb, Brustkasten
tehnika na vozilih: der Kasten (prekucni der Kippkasten)
figurativno poln koš ein voller Rucksack
na koše waschkorbweise
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
iti/romati v koš im Papierkorb landen, in den Papierkorb wandern
spraviti koga v koš (jemanden) in den Sack stecken

kòš (-a) m

1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)

3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica

5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

6. navt. (jamborni koš) coffa

7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)

8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola

križíšče crossing; (železniško, cestno) junction

cestno križíšče crossroads pl (s konstr. v sg ali pl)
križíšče ceste in železnice v isti višini (železniški prehod) level crossing

labea -ae, f: Pl., Tit. fr., Luc. et Nov. et Pomp. ap. Non., Nigidius ap. Gell., Poeta ap. Gell. (toda isti pri Macr. z obl. labia), Gell. in labia -ae, f: Ap., oboje le pesn. obl. za labium (sor. z labeo, labium, labrum)

1. ustna, ustnica.

2. metaf. v obl. labea ustnica pri stiskalnici za olje: Ca.

langage [lɑ̃gaž] masculin govor, jezik, govorica, izražanje

faute féminin de langage jezikovna napaka
langage administratif, technique, du métier administrativni, tehnični, strokovni jezik
langage expressif, incompréhensible ekspresiven, nerazumljiv jezik
langage familier, populaire familiaren, ljudski jezik
nous ne parlons pas le même langage ne govoriva isti jezik, ne razumeva se
en langage ordinaire v preprostem jeziku
il changera bientôt de langage kmalu bo spremenil svoj ton, ubral druge strune
je ne vis pas de beau langage ne živim od lepih besed
en langage très flatteur z zelo laskavimi besedami

language [lǽŋgwidž] samostalnik
jezik, govor, način izražanja, slog
sleng prostaške besede

language of Bowers govorica cvetlic, simboličen pomen različnih vrst cvetlic
tine language dovršen slog
bad language psovke, prostaške besede
strong language krepki izrazi
to use bad language to s.o. psovati, preklinjati koga
I won't have any language here ne dovoljujem nobenih psovk
to speak the same language govoriti isti jezik; figurativno enako misliti, razumeti se
ameriško language arts jezikovni pouk
language Sir! nobenih psovk, gospod!

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

lēnōcinor -ārī -ātus sum (lēnō)

1. ukvarjati se z zvodništvom, biti zvodnik, „zvodnikovati“, od tod metaf.

1. (zvijačno in) nizkotno prilizovati se, laskati (se), ustreči (ustrezati) komu: tibi serviet (sc. Alienus), tibi lenocinabitur Ci., l. alicui captatione testamenti Plin., sibi Sen. ph.

2. poveč(ev)ati čemu draž(est) (mičnost, čar), olepš(ev)ati kaj, umetno pomagati čemu, podpreti (podpirati), pospešiti (pospeševati) kaj: lenocinatur gloriae meae Sen. rh., mancipiorum negotiatores formae puerorum virilitate excisa lenocinantur Q., ut libro isti novitas lenocinetur Plin. iun., Harii … insitae feritati arte ac tempore lenocinantur T.

level¹ [levl] pridevnik (levelly prislov)
raven, vodoraven; enak, izenačen; trezen, pameten; prediren, hladen (pogled)
fizika enake potence
ameriško, sleng pošten, fair
ameriško, ekonomija obročen

level with v isti višini z
to make level with the ground zravnati z zemljo
to draw level with s.o. dohiteti koga
a level race izenačena dirka
to do one's level best potruditi se na vso moč
to give s.o. a level glance predirno (hladno) koga pogledati

level² [levl] samostalnik
tehnično libela, vodna tehtnica; nivelacijski instrument; ravnina, gladina; nivo, raven, stopnja; višina (vode, glasu)
mineralogija (raven) rov

see level morska gladina
level of sound glasovna višina
ameriško, pogovorno on the level pošten(o), odkrit(o)
on a level with na isti višini s, z
low production level nizka stopnja produkcije
to put o.s. on the level of others izenačiti se z drugimi
to sink to the level of pasti na raven koga
to find one's level najti svoje pravo mesto
on the same level na isti ravni
politika a conference on the highest level konferenca na najvišji ravni
to rise to higher levels napredovati