Franja

Zadetki iskanja

  • težkovôden (-dna -o) adj. fiz.
    težkovodni reaktor reattore ad acqua pesante
  • téžnja (-e) f tendenza; pren. aspirazione:
    težnja k usklajenosti izraza in vsebine tendenza ad armonizzare forma e contenuto
  • tíkati (-am)

    A) imperf. dare del tu:
    bil je v dvomu, ali naj jih tika ali vika era incerto se dargli del tu o del lei

    B) tíkati se (-am se) imperf. refl.
    tikati se s kom dare del tu a qcn., darsi del tu
    Marko se tika z Andrejem Marco da del tu ad Andrea, Marco e Andrea si danno del tu
  • tláčen1 (-čna -o) adj. di, della pressione; di, della compressione; premente:
    tlačna črpalka pompa premente
    tlačna trdnost resistenza alla pressione
    žel. tlačna zavora freno ad aria compressa
    strojn. tlačni gib compressione
    tlačni kotel autoclave
    tlačni regulator regolatore della pressione
    tlačni ventil valvola di mandata
  • tolšča samostalnik
    1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradék
    odvečna tolšča ▸ felesleges háj
    Po uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.
    podkožna tolšča ▸ bőr alatti zsír
    zimska tolšča ▸ téli háj
    Na tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.
    tolšča se nabere ▸ háj felgyülemlik
    nabirati si tolščo ▸ hájat növeszt
    Jeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.
    plast tolšče ▸ hájréteg
    količina tolšče ▸ háj mennyisége, zsírtartalma
    Debelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.
    zaloga tolšče ▸ zsírtartalék
    delfinova tolšča ▸ delfinzsír
    kitova tolšča ▸ bálnazsír
    kravja tolšča ▸ tehénzsír

    2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsír
    mlečna tolšča ▸ tejzsír
    tolšča v mleku ▸ tejzsír
    vsebovati tolščo ▸ tejzsírt tartalmaz
    vsebnost tolšče ▸ tejzsírtartalom
    količina tolšče ▸ tejzsír mennyisége
    Kapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek.
  • tòp (tôpa) m

    1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
    topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
    nabiti top caricare il cannone
    ladijski top cannone navale
    netrzajni top cannone senza rinculo
    poljski top cannone da campagna
    protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
    samohodni top semovente

    2. teh. cannone:
    ribolovski top lanciaarpione
    vodni top cannone ad acqua
    snežni top sparaneve
    elektronski top cannone elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
    pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
    spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
    streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

    3. šah. torre
  • tôžba (-e) f

    1. jur. lite, accusa, querela; azione, causa:
    vložiti tožbo sporgere querela, adire ad azione legale
    umakniti tožbo, odstopiti od tožbe ritirare la querela, rinunciare all'azione
    delitvena tožba causa di divisione
    lastninska tožba azione di rivendicazione
    očetovska tožba azione per accertamento di paternità
    razvezna tožba azione di divorzio

    2. recriminazione, lagnanza; lamento; pog. lagna
  • tŕnek (-nka) m

    1. rib. amo:
    loviti ribe na trnek pescare all'amo
    trnek z zalustjo amo ad ardiglione
    namakati trnke pescare
    pren. nastaviti, vreči komu trnek gettare, tendere l'amo
    pren. prijeti, zgrabiti za trnek abboccare all'amo

    2. anat. (trn) processo spinoso
  • túliti (-im) imperf.

    1. ululare, urlare:
    sirene tulijo le sirene ululano

    2. urlare, gridare:
    tuliti od jeze urlare dalla rabbia

    3. pren. ululare, mugolare:
    burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare
  • udáren (-rna -o) adj.

    1. d'urto:
    udarna sila, moč forza d'urto

    2. voj. d'assalto:
    udarni bataljon battaglione d'assalto

    3. ekst. di grande effetto, incisivo; vivace:
    udaren naslov titolatura ad effetto
    udarna koračnica marcia vivace
    ta igralec je udarna moč moštva il giocatore è l'uomo di punta, la punta di diamante della squadra
    strojn. udarni vrtalnik trivella a percussione
    voj. udarni vžigalnik spoletta a percussione
    strojn. udarno kladivo mazza battente
    voj. udarna igla percussore
    grad. udarna trdnost resilienza; teh. resistenza all'urto
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • uščípniti (-em)

    A) perf.

    1. pizzicare, dare un pizzico

    2. pren. mordere; punzecchiare:
    le kaj ga je uščipnilo, da je nenadoma odšel cosa mai lo ha preso da indurlo ad andarsene all'improvviso?
    ravnati, kakor te uščipne fare, comportarsi a capriccio

    B) uščípniti se (-em se) perf. refl. stringersi, farsi male (con le tenaglie e sim.)
  • utelésiti (-im) | uteléšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incarnare, impersonare (tudi ekst.); realizzare:
    utelesiti svoje sanje realizzare i propri sogni

    2. impersonare, obiettivare, interpretare:
    igralec je izvirno utelesil Hamleta l'attore ha saputo interpretare egregiamente Amleto

    3. (vključiti, pripojiti) annettere, incorporare:
    župnijo so odvzeli Ogleju in jo utelesili ljubljanski škofiji la parrocchia fu tolta ad Aquileia per essere incorporata nella diocesi di Lubiana

    B) utelésiti se (-im se) perf. refl. incarnarsi; trasmigrare:
    po nekaterih verovanjih se duša ponovno utelesi v drugem bitju secondo certe credenze, l'anima trasmigrerebbe in un altro essere
  • varjênje (-a) n saldatura:
    hladno varjenje saldatura a freddo
    plamensko varjenje saldatura autogena, ossidrica
    talilno varjenje saldatura a fusione, per fusione
    točkovno varjenje saldatura a punti
    varjenje s pritiskom saldatura a pressione
    pištola za varjenje pistola per saldatura
    obločno varjenje saldatura elettrica ad arco
    uporovno varjenje saldatura elettrica a resistenza
  • večer samostalnik
    1. (del dneva) ▸ este, est
    sobotni večer ▸ szombat este
    poletni večer ▸ nyári este
    večer za večerom ▸ est est után
    večer pred praznikomkontrastivno zanimivo az ünnep előestjén
    prevesiti se v večer ▸ estébe nyúlt, kontrastivno zanimivo beesteledett
    od jutra do večera ▸ reggeltől estig
    proti večeru ▸ estefelé
    na večer ▸ estefelé
    pod večer ▸ estefelé
    Proti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
    Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
    Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

    2. (družaben dogodek) ▸ est, estély
    literarni večer ▸ irodalmi est
    glasbeni večer ▸ zenés est
    pripraviti večer ▸ estélyt ad
    zvezda večera ▸ est csillaga
    gost večera ▸ est vendége
    večer poezije ▸ verses est
    večer šansonov ▸ sanzonest
  • ventíl (-a) m valvola (tudi ekst., elektr.); pl. ventili valvolame;
    odviti, priviti ventil svitare, avvitare la valvola
    satira je družbeni ventil la satira è una valvola sociale; muz. (pri trobilih) valvola a pistone
    strojn. iglasti ventil valvola a spillo
    izpušni, sesalni ventil valvola di scarico, di aspirazione
    kotni ventil valvola ad angolo
    redukcijski ventil valvola di riduzione
    tlačni ventil valvola di mandata
    varnostni ventil valvola di sicurezza
    zaporni ventil valvola di chiusura, di arresto
  • vitamin samostalnik
    1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitamin
    pomanjkanje vitaminov ▸ vitaminhiány
    Pretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.
    vsebnost vitaminov ▸ vitamintartalom
    količina vitaminov ▸ vitaminmennyiség
    Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.
    odmerek vitaminov ▸ vitaminadag
    Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.
    sintetični vitamini ▸ szintetikus vitamin
    vsebovati vitamine ▸ vitaminokat tartalmaz
    bogat z vitamini ▸ vitaminokban gazdag
    Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.
    doza vitaminov ▸ vitaminadag
    Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.
    v maščobi topni vitamini ▸ zsírban oldódó vitaminok
    vitamini in minerali ▸ vitaminok és ásványi anyagok
    Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

    2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitamin
    jemati vitamine ▸ vitaminokat szed
    Pila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.
    jesti vitamine ▸ vitaminokat szed
    Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.
    dati vitamine ▸ vitaminokat ad
    nakup vitaminov ▸ vitaminok vásárlása
    kupiti vitamine ▸ vitaminokat vásárol
    Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.
    jemanje vitaminov ▸ vitaminok szedése
    odmerek vitaminov ▸ vitaminadag
    Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
    Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

    3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitamin
    uživati vitamine ▸ vitaminokat fogyaszt
    V tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.
    zaloga vitaminov ▸ vitaminkészlet
    Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!
    košara vitaminov ▸ vitaminkosár
    Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.
    sveži vitamini ▸ friss vitaminok
    Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
    S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.
  • vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
    vodna kapljica goccia d'acqua
    vodna para vapore acqueo
    vodni števec contatore dell'acqua
    vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
    vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
    aer. vodno letalo idroplano
    vodna energija energia idrica
    vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
    navt. vodna brazda scia
    navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
    vodna elektrarna centrale idroelettrica
    zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
    bot. vodna leča lemna (Lemna)
    friz. vodna ondulacija messa in piega
    šport. vodne smuči sci d'acqua
    vodna tehtnica livella ad acqua
    vodna turbina turbina idraulica
    fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
    zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
    zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
    vodna pipa narghilè
    vodna ura clessidra, orologio ad acqua
    kem. vodni plin gas d'acqua
    zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
    vodni stolp castello d'acqua
    strojn. vodni stroji macchine idrauliche
    vodni top autopompa
    vodno kolo ruota idraulica; bindolo
    vodno pravo diritto delle acque
    vodno stanje livello dell'acqua
  • vogál (-a) m angolo, canto, cantone:
    priti izza vogala venire di dietro l'angolo
    izginiti za vogal sparire dietro l'angolo
    pren. to se najde za vsakim vogalom sono cose che si trovano ad ogni angolo