težkovôden (-dna -o) adj. fiz.
težkovodni reaktor reattore ad acqua pesante
Zadetki iskanja
- téžnja (-e) f tendenza; pren. aspirazione:
težnja k usklajenosti izraza in vsebine tendenza ad armonizzare forma e contenuto - tíkati (-am)
A) imperf. dare del tu:
bil je v dvomu, ali naj jih tika ali vika era incerto se dargli del tu o del lei
B) tíkati se (-am se) imperf. refl.
tikati se s kom dare del tu a qcn., darsi del tu
Marko se tika z Andrejem Marco da del tu ad Andrea, Marco e Andrea si danno del tu - tláčen1 (-čna -o) adj. di, della pressione; di, della compressione; premente:
tlačna črpalka pompa premente
tlačna trdnost resistenza alla pressione
žel. tlačna zavora freno ad aria compressa
strojn. tlačni gib compressione
tlačni kotel autoclave
tlačni regulator regolatore della pressione
tlačni ventil valvola di mandata - tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékodvečna tolšča ▸ felesleges hájPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.podkožna tolšča ▸ bőr alatti zsírzimska tolšča ▸ téli hájNa tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.tolšča se nabere ▸ háj felgyülemliknabirati si tolščo ▸ hájat növesztJeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.plast tolšče ▸ hájrétegkoličina tolšče ▸ háj mennyisége, zsírtartalmaDebelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.zaloga tolšče ▸ zsírtartalékdelfinova tolšča ▸ delfinzsírkitova tolšča ▸ bálnazsírkravja tolšča ▸ tehénzsír
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírmlečna tolšča ▸ tejzsírtolšča v mleku ▸ tejzsírvsebovati tolščo ▸ tejzsírt tartalmazvsebnost tolšče ▸ tejzsírtartalomkoličina tolšče ▸ tejzsír mennyiségeKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek. - tòp (tôpa) m
1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
nabiti top caricare il cannone
ladijski top cannone navale
netrzajni top cannone senza rinculo
poljski top cannone da campagna
protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
samohodni top semovente
2. teh. cannone:
ribolovski top lanciaarpione
vodni top cannone ad acqua
snežni top sparaneve
elektronski top cannone elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri
3. šah. torre - tôžba (-e) f
1. jur. lite, accusa, querela; azione, causa:
vložiti tožbo sporgere querela, adire ad azione legale
umakniti tožbo, odstopiti od tožbe ritirare la querela, rinunciare all'azione
delitvena tožba causa di divisione
lastninska tožba azione di rivendicazione
očetovska tožba azione per accertamento di paternità
razvezna tožba azione di divorzio
2. recriminazione, lagnanza; lamento; pog. lagna - tŕnek (-nka) m
1. rib. amo:
loviti ribe na trnek pescare all'amo
trnek z zalustjo amo ad ardiglione
namakati trnke pescare
pren. nastaviti, vreči komu trnek gettare, tendere l'amo
pren. prijeti, zgrabiti za trnek abboccare all'amo
2. anat. (trn) processo spinoso - túliti (-im) imperf.
1. ululare, urlare:
sirene tulijo le sirene ululano
2. urlare, gridare:
tuliti od jeze urlare dalla rabbia
3. pren. ululare, mugolare:
burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare - udáren (-rna -o) adj.
1. d'urto:
udarna sila, moč forza d'urto
2. voj. d'assalto:
udarni bataljon battaglione d'assalto
3. ekst. di grande effetto, incisivo; vivace:
udaren naslov titolatura ad effetto
udarna koračnica marcia vivace
ta igralec je udarna moč moštva il giocatore è l'uomo di punta, la punta di diamante della squadra
strojn. udarni vrtalnik trivella a percussione
voj. udarni vžigalnik spoletta a percussione
strojn. udarno kladivo mazza battente
voj. udarna igla percussore
grad. udarna trdnost resilienza; teh. resistenza all'urto - ujéti (ujámem)
A) perf.
1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo
2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici
3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante
4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina
5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo
6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera
7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono
8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.
9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera
10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio
11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno
12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto
B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.
1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia
2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami
3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo
4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere
5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra
6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente
7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni
8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi
9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde - úra (-e) f
1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora
2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato
3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più - uščípniti (-em)
A) perf.
1. pizzicare, dare un pizzico
2. pren. mordere; punzecchiare:
le kaj ga je uščipnilo, da je nenadoma odšel cosa mai lo ha preso da indurlo ad andarsene all'improvviso?
ravnati, kakor te uščipne fare, comportarsi a capriccio
B) uščípniti se (-em se) perf. refl. stringersi, farsi male (con le tenaglie e sim.) - utelésiti (-im) | uteléšati (-am)
A) perf., imperf.
1. incarnare, impersonare (tudi ekst.); realizzare:
utelesiti svoje sanje realizzare i propri sogni
2. impersonare, obiettivare, interpretare:
igralec je izvirno utelesil Hamleta l'attore ha saputo interpretare egregiamente Amleto
3. (vključiti, pripojiti) annettere, incorporare:
župnijo so odvzeli Ogleju in jo utelesili ljubljanski škofiji la parrocchia fu tolta ad Aquileia per essere incorporata nella diocesi di Lubiana
B) utelésiti se (-im se) perf. refl. incarnarsi; trasmigrare:
po nekaterih verovanjih se duša ponovno utelesi v drugem bitju secondo certe credenze, l'anima trasmigrerebbe in un altro essere - varjênje (-a) n saldatura:
hladno varjenje saldatura a freddo
plamensko varjenje saldatura autogena, ossidrica
talilno varjenje saldatura a fusione, per fusione
točkovno varjenje saldatura a punti
varjenje s pritiskom saldatura a pressione
pištola za varjenje pistola per saldatura
obločno varjenje saldatura elettrica ad arco
uporovno varjenje saldatura elettrica a resistenza - večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estsobotni večer ▸ szombat estepoletni večer ▸ nyári estevečer za večerom ▸ est est utánvečer pred praznikom ▸ kontrastivno zanimivo az ünnep előestjénprevesiti se v večer ▸ estébe nyúlt, kontrastivno zanimivo beesteledettod jutra do večera ▸ reggeltől estigproti večeru ▸ estefeléna večer ▸ estefelépod večer ▸ estefeléProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.
2. (družaben dogodek) ▸ est, estélyliterarni večer ▸ irodalmi estglasbeni večer ▸ zenés estpripraviti večer ▸ estélyt adzvezda večera ▸ est csillagagost večera ▸ est vendégevečer poezije ▸ verses estvečer šansonov ▸ sanzonest - ventíl (-a) m valvola (tudi ekst., elektr.); pl. ventili valvolame;
odviti, priviti ventil svitare, avvitare la valvola
satira je družbeni ventil la satira è una valvola sociale; muz. (pri trobilih) valvola a pistone
strojn. iglasti ventil valvola a spillo
izpušni, sesalni ventil valvola di scarico, di aspirazione
kotni ventil valvola ad angolo
redukcijski ventil valvola di riduzione
tlačni ventil valvola di mandata
varnostni ventil valvola di sicurezza
zaporni ventil valvola di chiusura, di arresto - vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminpomanjkanje vitaminov ▸ vitaminhiányPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.vsebnost vitaminov ▸ vitamintartalomkoličina vitaminov ▸ vitaminmennyiségKo pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.odmerek vitaminov ▸ vitaminadagZa pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.sintetični vitamini ▸ szintetikus vitaminvsebovati vitamine ▸ vitaminokat tartalmazbogat z vitamini ▸ vitaminokban gazdagSolata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.doza vitaminov ▸ vitaminadagSuperhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.v maščobi topni vitamini ▸ zsírban oldódó vitaminokvitamini in minerali ▸ vitaminok és ásványi anyagokPovezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2
2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminjemati vitamine ▸ vitaminokat szedPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.jesti vitamine ▸ vitaminokat szedČeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.dati vitamine ▸ vitaminokat adnakup vitaminov ▸ vitaminok vásárlásakupiti vitamine ▸ vitaminokat vásárolMami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.jemanje vitaminov ▸ vitaminok szedéseodmerek vitaminov ▸ vitaminadagČe vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.
3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminuživati vitamine ▸ vitaminokat fogyasztV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.zaloga vitaminov ▸ vitaminkészletZavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!košara vitaminov ▸ vitaminkosárZ mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.sveži vitamini ▸ friss vitaminokNa ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma. - vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
vodna kapljica goccia d'acqua
vodna para vapore acqueo
vodni števec contatore dell'acqua
vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
aer. vodno letalo idroplano
vodna energija energia idrica
vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
navt. vodna brazda scia
navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
vodna elektrarna centrale idroelettrica
zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
bot. vodna leča lemna (Lemna)
friz. vodna ondulacija messa in piega
šport. vodne smuči sci d'acqua
vodna tehtnica livella ad acqua
vodna turbina turbina idraulica
fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
vodna pipa narghilè
vodna ura clessidra, orologio ad acqua
kem. vodni plin gas d'acqua
zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
vodni stolp castello d'acqua
strojn. vodni stroji macchine idrauliche
vodni top autopompa
vodno kolo ruota idraulica; bindolo
vodno pravo diritto delle acque
vodno stanje livello dell'acqua - vogál (-a) m angolo, canto, cantone:
priti izza vogala venire di dietro l'angolo
izginiti za vogal sparire dietro l'angolo
pren. to se najde za vsakim vogalom sono cose che si trovano ad ogni angolo