Franja

motóren à (ali de, du) moteur

motorni čoln canot moški spol à moteur, canot automobile
motorna jahta yacht moški spol à moteur
motorno kolo motocyclette ženski spol; familiarno moto ženski spol
motorna kosilnica motofaucheuse ženski spol
motorna ladja bateau moški spol à moteur
motorni pogon entraînement moški spol à (ali par) moteur
motorni vlak autorail moški spol, automotrice ženski spol
motorni zaganjač démarreur moški spol
motorna žaga scie ženski spol à moteur (ali mécanique)
motorne sani traîneau moški spol à moteur

na (predlog) sur, à, en, dans, par

na cesti sur la route
na deželi, na kmetih à la campagne
na izust, na pamet par cœur, de mémoire
na mizi sur la table
na kredit à crédit
na obroke par acomptes, à tempérament
na potovanje en voyage
na prodaj à vendre
na svetu au monde, sur terre
na travniku au pré, sur le pré
na ulici dans la rue
na desno (levo) à droite (gauche)
na primer par exemple
dan na dan jour après jour, au jour le jour
trikrat na dan trois fois par jour
mlin na veter moulin moški spol à vent
na obeh straneh des deux côtés
na prvi pogled du premier coup d'œil
na ves glas à tue-tête, à pleine gorge, à gorge déployée
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
igrati na klavir jouer du piano
nato (krajevno) sur cela, là-dessus; (časovno) sur ce, après cela, là dessus

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

na

1. (kje) : sobre; en; a; de

na mizi sobre la mesa
na deželi en el campo
na svetu en el mundo
na razstavi en la exposición
na ulici en la calle
na cesti za X. en la carretera de X.
na trgu en el mercado
na plesu en un baile
na univerzi en la universidad
na potovanju de viaje
na obisku de visita
biti na lovu estar de caza

2. (kam) sobre, encima de; a; de; por; hasta; para

iti na pošto ir a Correos
iti na kmete ir al (ali de) campo
pasti na zemljo caer a tierra
položiti na mizo poner sobre (ali encima de) la mesa

3.

na moj predlog a propuesta mía
na moj ukaz por orden mía
na njegov nasvet siguiendo su consejo
na mojo prošnjo a petición mía
na mojo iniciativo por iniciativa mía
na osnovi (temelju) en virtud de, basándose en
na pamet de memoria
na ta način de este modo
na slepo (srečo) al azar
na obroke a plazos
na svoj riziko por su riesgo
na primer por ejemplo
na kredit a crédito
na prodaj a la venta
na svidenje! ¡hasta la vista!; ¡adiós!

nad prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja h gornji strani) sopra, al di sopra di:
balon se je dvignil nad oblake il pallone si alzò sopra le nuvole

2. (za izražanje premikanja) a, su:
iti nad petelina andare a caccia dell'urogallo
planiti nad sovražnika gettarsi sul nemico

3. (za izražanje presežene mere, visoke stopnje) più di:
čakati nad dve uri aspettare più di due ore
ni ga hinavca nad njega non c'è peggior ipocrita (di lui)

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na zgornji strani česa) su, sopra:
letalo kroži nad mestom l'aereo vola sulla città
noga nad kolenom la gamba sopra il ginocchio
vladati nad kom regnare su qcn.
zmaga nad fašizmom la vittoria sul fascismo

2. (za izražanje presežene mere) sopra, al disopra di:
proizvodnja je nad deželnim povprečjem la produzione supera la media regionale, è al di sopra della media regionale

3. (za izražanje področja duševne dejavnosti) di, sul conto di:
zmotiti se nad prijateljem sbagliare sul conto dell'amico
maščevati se nad sovražnikom vendicarsi del nemico

4. (za izražanje vzroka za čustveno stanje) di, a causa di, per:
jokati nad kom piangere per uno
uživati nad nesrečo nekoga tripudiare della disgrazia di uno
zgražati se nad početjem sdegnarsi del comportamento di
pameten nad svoja leta assennato per la sua età
biti (komu)
kaj nad vse onorare, rispettare qcs. più di tutto
pog. biti zmeraj nad kom scocciare, importunare qcn. con richieste, pretese
imeti kaj nad sabo avere l'assillo di, essere assillato da

nagíb inclinaison ženski spol , pente ženski spol ; impulsion ženski spol , tendance ženski spol à, inclination ženski spol pour ali à quelque chose; mobile moški spol , motif moški spol

iz lastnega nagiba de son chef, de sa propre initiative, de lui-même

nalágati (-am) | naložíti (-ím) imperf., perf.

1. caricare:
nalagati ladjo, vagon caricare la nave, il vagone

2. ammucchiare, accatastare; impilare:
nalagati knjige na mizo ammucchiare libri sul tavolo

3. mettere sul fuoco

4. banč. depositare; investire:
nalagati denar v vrednostne papirje investire in titoli
nalagati denar v banko depositare il denaro in banca

5. pren. incaricare qcn. di qcs., affidare, accollare (compiti e sim.):
nalagati komu breme oberare, sovraccaricare, onerare qcn.

6. pren. imporre (tributi) a

namestíti (-ím) | naméščati (-am)

A) perf., imperf.

1. collocare, sistemare, impostare; installare; impiantare:
namestiti strelovod impostare un parafulmini

2. sistemare, alloggiare:
namestiti goste v hotel sistemare gli ospiti nell'albergo
voj. namestiti v vojašnice accasermare, acquartierare

3. assumere, collocare:
nameščati in odpuščati (delavce) assumere e licenziare

4. star. (nadomestiti, nadomeščati) sostituire:
namestiti izrabljene dele z novimi sostituire i pezzi logori con dei nuovi

B) namestíti se (-ím se) | naméščati se (-am se) perf., imperf. refl. sistemarsi, mettersi in, su, a; accomodarsi:
namestiti se v fotelju sistemarsi nella poltrona

nasáden¹ (-dna -o) adj. agr. a, di piantagione

natŕgati cueillir (une certaine quantité de); déchirer légèrement, faire une déchirure (ali un accroc) à

navzvèn à (ali vers) l'extérieur, au (ali en) dehors

vrata se odpirajo navzven la porte s'ouvre vers l'extérieur (ali en dehors)

nèdovzétnost insensibilité ženski spol , défaut moški spol de susceptibilité ; medicina non-réceptivité ženski spol à, résistance ženski spol à, immunité ženski spol à

nekák a, one, a certain; some; any... whatever; a sort of; a kind of; of some sort

nekák pes a dog of sorts
nekák odvetnik a lawyer of a sort

néki -a, -o a; one; a certain

možakar je néki, -a, -o Smith the man is a certain (Mr.) Smith
néki, -a, -o g. (Ta in Ta) a Mr. (So-and-so, Whatsit, What's his name)

nesprejemljívost irrecevabilité ženski spol , non-réceptivité ženski spol , résistance ženski spol à, insensibilité ženski spol

nos [no] adjectif naši, e, a

novomóden à (ali de) la dernière mode

o (predlog) à, de, sur, au sujet de

o pravem času à temps
govoriti o čem parler de quelque chose
zakon o združenem delu la Loi sur le travail associé
kaj menite o tem? qu'en pensez-vous?
nič ne vem o njem je ne sais rien au sujet de lui

o prep. (predlog z mestnikom)

1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano

oáre adv. interog. ali, a, mar
□ cum oare kako neki