Franja

demnächst kmalu, v kratkem

demodá -éz vr. zastareti, ne biti več v modi

demonism [dí:mənizəm] samostalnik
demonizem, vera v satanovo moč

demonticare v. intr. (pres. demontico) severnoital. spustiti, spuščati se v dolino (čreda živine)

demurrage [dimʌ́ridž] samostalnik
navtika ležarina; pristojbina za zamujeno vkrcavanje in izkrcavanje, penale; plačilo za zamenjavo v čisto zlato

demy [dimái] samostalnik
format papirja (22 1/2 krat 17 1/2 ins); štipendist Magdalen Collegea v Oxfordu

demyship [dimáišip] samostalnik
štipendija Magdalen Collegea v Oxfordu

den² [den] neprehodni glagol
živeti v brlogu

to den up ameriško, pogovorno umakniti se v brlog

dēnārius 3 (dēnī) ki ima v sebi (obsega, poseduje) po deset: nummus d. L. deset asov vreden denar, numerus digitorum Vitr., numerus Aug., Macr., fistulae Plin., Front. ki imajo obseg 10 palcev, pormae Lamp. 10 zlatih denarijev vredni zlatniki. Subst. dēnārius -iī, gen. pl. -ōrum in (večinoma) -ûm, m

1. denarij,
a) srebrnik, vreden sprva 10, po drugi punski vojni 16 asov: Varr., Vitr., L. idr., alicui ad denarium solvere Ci. v denarijih, v rimski denarni enoti, ecquae spes sit denarii Ci. v denarijih izplačan biti, d. argenteus Col., malus Sen. ph., falsus, adulterinus Plin., denarios probare (preskusiti, preskušati) Plin., denariae formae Lamp. ali formae denariorum Isid. = denarii. Soobl. dēnārium -iī, n, v pl.: Pl.
b) zlatnik = 25 srebrnih denarijev: aurei argenteique denarii Petr. (prim. Plin. XXXIII, 3, 13).
c) v času poznega cesarstva bakren denar (popolnoma aeris denarii): Vop., Macr., Cod. Th., Cass.
č) met. = sploh denar: Ci. ep. (ad Attic. II, 6).

2. lekarniška utež (= drachma) drahma: Cels., Col., Plin.

dénasalisation [-zalizasjɔ̃] féminin prehod nosnega v ustni govorni glas

dènčanī -ā -ō (t. denk) v svežnjih, kosih, balah, butarah: -a roba, pošiljka

denkschwach šibek v mišljenju

denticule [dɑ̃tikül] féminin zobček; okrasek v obliki zoba

dentro

A) avv.

1. notri, noter:
essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
o dentro o fuori pren. noter ali ven!
qui dentro tu notri, sem noter
lì dentro tam notri, tja noter
da, di dentro od znotraj
in dentro navznoter

2. pren. znotraj, v notranjosti:
ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
rodersi dentro gristi se
tenere tutto dentro biti vase zaprt

B) prep.

1. v, v notranjosti (tudi pren.):
il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
dentro a, dentro in v:
la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
dare dentro qcs. zadeti ob kaj
dentro di (z osebnimi zaimki)
dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

2. v (v časovnih odnosih):
dentro un mese v enem mesecu
dentro oggi še danes

C) m (samo sing.)
dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)

dēnuō, adv. (skrč. iz *dē novō)

1. = de integro znova, zopet, spet: aedificantur aedes totae d. Pl., urbes terrae motu subversas d. condidit Suet.

2. = iterum drugič, v drugo, še enkrat: d. dicere Pl., in Etruria rebellante d. L., (Alcibiades) d. in voluntarium exsilium proficiscitur Iust.

3. = rursus o tistem, kar se kdaj (ne ravno drugič) ponavlja, zopet, spet: etiam d.? Pl. že zopet? dabit hic pugnam aliquam d. Ter., quintus annus cum in te praetorem incidisset, censa (Sicilia) d. est Ci.; pogosto pri glag., ki so zloženi z re: d. redire Pl., d. referre, respondere Ter., recita d. Ci. beri nam zdaj zopet, beri nam naprej; tudi rursum d. Pl. ali rursus d. Auct. b. Hisp.

4. zopet, spet (= gr. αὖ) poudarja nastop novega dejanja, ki je navedenemu nasprotno ali vsaj različno od njega: aperi, … : continuo operito d. Pl. in potem (ga) takoj zopet zapri, nec quicquam magis nunc metuo quam ne d. miser aliquo extrudar hinc Ter., quae d. alio membro orationis excipitur Corn.

dēpangō -ere (—) -pāctum v zemljo zabiti, zasaditi: malleolum Col., quercus in scrobe depacta Plin.; pren.: vitae depactus terminus alte Lucr.

dépanneuse [-nöz] féminin avto, ki odvleče avtomobile v okvari

dépasser [depase] verbe transitif prehiteti; prekositi; prekoračiti; presegati; čez glavo zrasti (quelqu'un komu); biti večji, daljši (quelque chose kot kaj); familier spraviti v začudenje, zbegati; ven štrleti

se dépasser samega sebe prekositi; prehiteti eden drugega
dépasser ses droits prekoračiti svoje pravice
dépasser les attentes, toutes les prévisions preseči pričakovanja, vsa predvidevanja
dépasser les bornes, les limites predaleč iti
dépasser quelqu'un de la tête biti za glavo višji od koga
dépasser un véhicule en haut d'une côte prehiteti vozilo vrh klanca
cela dépasse mes forces to presega moje moči
cela me dépasse temu nisem kos, to je pretežko zame
une telle insouciance me dépasse čudim se taki brezbrižnosti
nous avons été dépassés par les événements dogodki so nas prehiteli

dépayser [depeize] verbe transitif poslati (iz domovine) v tujino; izkoreniniti; figuré spraviti koga v nelagodnost zaradi spremembe okolja, navad; zmesti, zbegati; osupiti, zavesti v zmoto

ce roman depayse le lecteur ta roman zbega bralca

dépeigner [-pɛnje] verbe transitif skuštrati, spraviti frizuro v nered