Franja

Unverschämtheit, die, nesramnost; die Unverschämtheit haben zu ... biti tako nesramen, da ...

unvorsichtigerweise: (er) hatte unvorsichtigerweise ... bil je tako nepreviden, da ...

upa|ti (-m) hoffen, die Hoffnung hegen, [daß] dass …; sich (etwas) erhoffen
začeti upati Hoffnung schöpfen
spet začeti upati neue Hoffnung schöpfen
upati je … es steht zu hoffen …
upajmo na najboljše! hoffen wir das Beste!
upam, da … hoffentlich … (upam, da pride hoffentlich kommt er)
upam, da ni tako das will ich nicht hoffen

úpati espérer, attendre, s'attendre à quelque chose

upati na boljše čase espérer en des temps meilleurs
upati na najboljše avoir bon espoir (ali confiance)
upam tako! espérons-le!, je l'espère!
upam, da vas bom kmalu videl j'espère vous voir bientôt

úpati esperar (da que subj) ; confiar

upam, da prideš espero (ali confío en) que vengas
upam takó así lo espero
upati je es de esperar
do zadnjega upati confiar (ali no perder la esperanza) hasta el último momento
upajmo na najboljše tengamos confianza
upati na boljše čase esperar tiempos mejores

urbs, urbis, f

1. (obzidano) mesto: Enn. ap. Non., Naev., Varr., L., N. idr., conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., urbis amatorem salvere iubēmus ruris amatores H., navis urbis opus V. tako velika = zgrajena kakor mesto, urbs Aeneae (= Roma) O., urbs Iunonis (= Argos) O., urbs Attica (= Athenae) Vell., Roma urbs Ci. ali urbs Roma Vell., Eutr. ali urbs Romana, tudi Romana urbs Vell., Fl. Rim, urbs pulcherrima Syracusae Ci., urbs urbium Fl. glavno mesto, altera est urbs (oddelek) Syracusis, cui nomen Achradina est Ci.; pesn.: Aeneas urbe (taborišče) relictā sedem petit Euandri V., silvis aut urbibus (po naseljenih krajih) errat V.; pesn. z eksplikativnim gen.: urbs Buthroti, Troiae, Patavi V.; pren.: urbem (mesto = glavne točke) philosophiae proditis, dum castella (zunanje okope, prednje gradbe = postranske točke) defenditis Ci.

2. occ.
a) glavno mesto = Rim (prim. gr. ἄστυ = Atene): L., H., Q., Iust. idr., urbis tecta Ci., ab urbe proficisci C., ad urbem Ci. pri Rimu ali v Rim; poseb.: ad urbem esse S., Ci. muditi se pri Rimu ali pred Rimom; tako tudi ad urbem cum imperio rei publicae causā esse C.
b) glavno mesto (naspr. municipium): Icti.
c) (= gr. ἀκρόπολις) zgornje mesto, zgodnji del mesta, akrópola, grad: Cu.

3. meton. mesto = meščani, krajani: urbs somno vinoque sepulta V., terruit urbem H., si urbs ab armis numquam esset conquietura Ci., u. maesta Iuv., bene moratae urbes Auctor ap. Q.

uredi|ti (-m) urejati

1. (spraviti v red) ordnen, in Ordnung bringen; na novo, drugače: umordnen

2. zadeve: arrangieren, (spraviti v red) regeln, pogovorno: klarkriegen; posle, službene zadeve: erledigen; s predpisom: regeln; (poravnati račun) klarmachen
urediti si lase sein Haar machen
urediti tako, da … es so einrichten, [daß] dass …
to se bo že uredilo das wird schon

3. za določen namen - za plovbo: schiffbar machen; smučišče, komunalno - zemljišče: erschließen

urejèn settled; in (good) order; tidy

urejèna soba tidy room
dobro urejèna hiša well-regulated household
zadeva je urejèna the affair is settled
s tem je stvar urejèna that settles the question, that settles it
to je tako rekoč urejèno it's as good as settled

urok samostalnik
1. (v magiji) ▸ varázslat, bűbáj, átokAli se bo Elli uspelo znebiti uroka in osvojiti prinčevo srce? ▸ Ellinek sikerül leráznia az átkot és meghódítani a herceg szívét?
Slišala sem namreč, da je pred leti neko žensko rešila uroka. ▸ Hallottam, hogy évekkel ezelőtt egy nőt megszabadított a bűbájtól.

2. pogosto v športnem kontekstu (o neuspehu) ▸ átokIzkušeni branilec Fernando Hierro se zaveda, da morajo premagati Slovenijo in se uvrstiti v četrtfinale ter tako prekiniti urok velikih tekmovanj. ▸ Fernando Hiero, a tapasztalt védő tudja, hogy győzelmet kell aratniuk Szlovénia ellen és be kell jutniuk a negyeddöntőbe, hogy így megtörjék az átkot a nagy versenyeken.

use² [ju:z] prehodni glagol
rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas)
zastarelo navaditi (to na)

to use one's brains (ali wits) uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane
use your eyes! odpri oči!
to use care skrbno (pazljivo) postopati
to use diligence da(ja)ti si truda
to use one's best efforts napraviti, kar se le da (kar je le možno)
to use exercises delati vaje
to use force uporabiti silo
this geyser uses a lot of gas ta plinska peč porabi mnogo plina
how did they use you? kako so ravnali z vami?
to use s.o. ill slabo ravnati s kom
I cannot use my left hand ne se posluževati svoje leve roke
to use one's legs peš iti, pešačiti
to use imprecations preklinjati
to use a right uživati (neko) pravico
may I use your name? se lahko sklicujem na vas?
to use tobacco kaditi
I have used all the paint porabil sem vso barvo
how does the world use you? pogovorno kako je z vami?, kako vam gre?
neprehodni glagol
zastarelo (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

the beggar used to come every day berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan
it used to be said navadno se je reklo (bila je navada reči)
he does not come as often as he used (to) ne prihaja več tako pogosto kot prej
they used to live here prej so stanovali tu
used you to know him? ste ga vi poznali?
there used to be a tree there tam je nekoč bilo drevo

ùshitati se -ām se pohiteti: kud si se tako ushitao? kam tako naglo?

usójen fated

usójena doba življenja (figurativno) the fatal thread
ni bilo (tako) usójeno it was not to be
usójeno nam je we are doomed (to), it is our fate
usójeno mu je bilo, da... it has fallen to his lot that..., it was reserved to him (to)

usójen

tako mi je usojeno c'est ma destinée, ce sort m'est échu
ni mi bilo usojeno, da il ne m'a pas été donné (ali accordé) de

usual [jú:žuəl]

1. pridevnik
običajen, navaden

as usual, šaljivo as per usual kot po navadi, kot običajno
it has become the usual thing with us to je postalo običajno pri nas
it is not usual for him to come so early ni (to) njegova navada, da bi prišel tako zgodaj
it is usual for shops to close at 7 o'clock trgovine se navadno zapirajo ob sedmih
the train is later than (is) usual vlak je prišel kasneje kot navadno

2. samostalnik
kar (kolikor) je običajno; običajna mera

how is life these days? -- The usual. (pogovorno) Kako je kaj? -- Kot običajno.

usùmit prisl. navzkriž, izmenoma: usumit slagati zlagati reči tako, da je ta obrnjena v tej, druga v nasprotni smeri; usumit ležati ležati z glavo pri nogah drugega; usumit se braća poljubiše izmenoma sta se brata poljubila

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

utegn|iti² [é] (-e) za izražanje možnosti:
utegne biti tako es kann/mag/dürfte so sein

uti-nam, adv. (utī, gl. ut) da bi, o da bi vendar, uvajajoč želelne stavke:

1. realne s cj. pr. in pf.: Pl., Ter., Enn. ap. Non., Acc. ap. Non., Pac. ap. Non., H. idr., utinam tibi istam mentem di duint Ci., utinam negent Ci., cui quidem utinam vere … auguraverim Ci. ap. Non.; s predhodnim quod: quod utinam illum … eadem haec simulantem videam S.

2. irealne s cj. impf. in plpf.: Pl., Ter. idr., utinam hoc tuum verum crimen esset Ci., utinam virorum fortium … copiam tantam haberetis Ci., utinam eam societatem aut numquam coisses aut numquam diremisses Ci.; z zevom: o utinam primis arsisses infans idque ego passa forem O.; v zvezi s quod: Acc. ap. Non., Ap. idr., quod utinam minus vitae cupidi fuissemus Ci.; zanikano utinam ne: Enn. ap. Corn. idr., illud utinam ne vere scriberem Ci. ep. o da bi ne bilo res, kar pišem, quod utinam ne Phormioni id suadere in mentem incidisset Ter.; pozneje tudi utinam non: Clitus utinam non coëgisset me sibi irasci Cu.; tako tudi v realnem želelnem stavku: utinam non peiora vincant Q.; mešano: quo (sc. die) utinam susceptus non essem aut ne quid ex eādem matre natum esset Ci. ep.

3. elipt. (brez glag.) bogdaj, dal bog, da, o da, da vsaj: habetis sermonem bene longum hominis, utinam non impudentis Ci., utinam quidem! sed non audebitis Ci.

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune

3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario

4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato

2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca