Franja

sodíšče court of justice (ali of law), law court, court of judicature, tribunal; (poslopje) court house

sodíšče za mladoletne juvenile court
ljudsko sodíšče people's court
vojaško sodíšče court-martial
preiskovalno sodíšče court of inquiry
cerkveno sodíšče ecclesiastical court, consistory
arbitražno sodíšče arbitration tribunal
kasacijsko sodíšče (v nekaterih deželah) Court of Cassation, supreme court of appeal
apelacijsko sodíšče court of appeal, appellate court
porotno sodíšče court of assizes, assize court
gospodarsko sodíšče court of claims
tajno sodíšče secret court
konkurzno sodíšče bankruptcy court
višje sodíšče high court (of justice)
najvišje, vrhovno sodíšče supreme court
civilno sodíšče civil court
neupoštevanje poziva sodíšča contempt of court
postopek na sodíšču legal proceedings pl
pristojnost sodíšča competence of court
zasliševanje na sodíšču hearing, judicial examination
zasedanje sodíšča session of court
sodíšče združenega dela court of associated labour
ustavno sodíšče constitutional court
zvezno sodíšče federal court
na sodíšču in court
iti tožit na sodíšče to go to law
pod prisego izjaviti na sodíšču to make a statement on oath in court
ne se odzvati sodíšču to fail to appear in court
predati sodíšču to commit for trial
postaviti pred vojaško sodíšče to court-martial
predložiti zadevo sodíšču to take a case to court
priti pred sodíšče to appear in court
vložiti priziv proti sklepu sodíšča to appeal against a decision of the court
odbiti priziv sodíšču to dismiss an appeal
ugoditi priziv sodíšču to allow an appeal
predati, postaviti pred sodíšče to send for trial

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

soleil [sɔlɛj] masculin sonce; sončna luč; botanique sončnica; religion monštranca

au soleil na soncu
sous le soleil pod soncem, na zemlji
au coucher, au lever du soleil ob sončnemi vzhodu, zahodu
bain masculin de soleil sončna kopel
robe féminin bain de soleil poletna obleka, ki pušča roké in hrbet gole
coup masculin de soleil sončarica
soleil artificiel umetno višinsko sonce
le soleil levant, couchant vzhajajoče, zahajajoče sonce
lunettes féminin pluriel de soleil sončna očala
le Roi-Soleil Ludvik XIV.
il fait (du) soleil sonce sije
il fait grand soleil svetel, zelo sončen dan je
avoir des biens au soleil biti lastnik zemljišča, hiš
le soleil commence à chauffer sonce začenja greti
se faire bronzer au soleil porjaveti na soncu
faire le grand soleil à la barre fixe napraviti veletočna drogu
le soleil se lève, se couche sonce vzhaja, zahaja
se lever avec le soleil zgodaj vstati
(familier) piquer un soleil močno zardeti
prendre du soleil sončiti se
le soleil brille pour tout le monde (proverbe) sonce sije za vse (ljudi)

solitē, adv., gl. solitus pod soleō.

solitō¹, adv., gl. solitus pod soleō.

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

sonc|e [ó] srednji spol (-a …) die Sonne (tudi astronomija) (jesensko Herbstsonne, jutranje Morgensonne, polnočno Mitternachtssonne, zimsko Wintersonne, zahajajoče Abendsonne)
tehnika umetno sonce künstliche Sonne
tehnika višinsko sonce Höhensonne
morsko sonc živalstvo, zoologija der Sonnenstern (bodičasto Stachelsonnenstern)
… sonca Sonnen-
(položaj der Sonnenstand, boginja die Sonnengöttin, bog der Sonnengott, častilec der Sonnenanbeter, čaščenje/kult die Sonnenanbetung, der Sonnenkult)
ki ljubi sonce rastlinstvo, botanika sonneliebend
jasen kot sonce sonnenklar
najbližji soncu ( der ) sonnennächste
sonce je visoko/nizko die Sonne steht hoch/niederig
sonce žari die Sonne lacht
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
brez sonca sonnenlos
na soncu astronomija auf der Sonne, ležati ipd.: in der Sonne
greti se na soncu sich in der Sonne aalen
na soncu dozorel sonnengereift
pražiti se na soncu sich in der Sonne rösten
od sonca von der Sonne
od sonca osvetljena stran die Tagseite
obsijan od sonca besonnt
ogorel od sonca sonnengebräunt
ožig od sonca der Sonnenbrand
pod soncem unter der Sonne
prostor pod soncem der Platz an der Sonne
proti soncu gegen die Sonne
ki se koplje v soncu durchsonnt
z malo sonca sonnenarm
kjer sonce gotovo sije sonnensicher

sónce sun; sunshine

na sóncu in the sun
brez sónca sunless
pod sóncem under the sun, in the world
ožgan od sónca sunburnt, suntanned
posušen na sóncu sun-dried
polnočno sónce (na severu) the midnight sun
višinsko sónce alpine sun, (umetno) sunlamp; sun rays pl
čaščenje sónca sun worship
mit sónca solar myth
vzhod sónca sunrise, sunup
zahod sónca sunset, sundown
kult sónca sun cult
na sóncu posušeno meso sun-dried meat
zaslepljen od sónca sun-blind
sónce sije the sun shines (ali is shining)
sónce vzhaja (zahaja) na vzhodu (na zahodu) the sun rises (sets) in the east (in the west)
sónce žge it is boiling (ali scorching) hot
greti se na sóncu, sprehajati se po sóncu to take the sun
sedeti na sóncu to sit in the sun
ležati na sóncu (sončiti se) to sunbathe, to bask in the sun
sónce je vzšlo (zašlo) the sun is up (is down)
imeti svoj prostor na sóncu to have one's place in the sun
meriti višino sónca nad obzorjem pomorstvo to shoot the sun, to take a sun sight
pod sóncem ni nič novega there is nothing new under the sun
vsta(ja)ti s sóncem (= zgodaj) to rise with the sun
za dežjem pride sónce sunshine follows rain, after the storm comes the calm

sónce soleil moški spol

na soncu au soleil
opoldansko (polnočno) sonce le soleil de midi (de minuit)
vzhajajoče (zahajajoče) sonce le soleil levant (couchant)
umetno višinsko sonce soleil artificiel
sonce sije le soleil brille (ali luit), il fait du soleil
sonce vzhaja (zahaja) le soleil se lève (se couche)
ogorel, porjavel od sonca bronzé, bruni par le soleil
prostor na soncu (figurativno) place ženski spol au soleil
nič novega pod soncem rien de nouveau sous le soleil

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

sónce sol m

na soncu al sol
vzhajajoče (zahajajoče) sonce el sol naciente (poniente)
opoldansko (polnočno) sonce sol de mediodía (de medianoche ali boreal)
večerno sonce sol poniente, sol crepuscular
višinsko sonce sol de altitud, (aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta), sol de alturas, sol artificial
izpostavljen soncu expuesto al sol, bañado de sol
obsijan od sonca soleado, bañado por el sol
ogorel od sonca tostado del sol
v pripekajočem soncu a pleno sol, bajo un sol abrasador
oboževalec sonca adorador m del sol
prostor na soncu (fig) un lugar al sol
sonce zelo pripeka el sol se deja caer
nič novega pod soncem nada nuevo bajo el sol
ni vreden da ga sonce obsije (fig) fam no vale el pan que come, fam no vale lo que come
to je bolj jasno kot sonce (fig) es más claro que el sol
za dežjem pride sonce después de la tempestad (ali tormenta) viene la calma

Sonne, die, (-, -n) sonce, Astronomie Sonce (aufgehen vzhajati, untergehen zahajati, brennen pripekati); künstliche Sonne umetno sonce; gegen die Sonne proti soncu; in der Sonne liegen usw.: na soncu; unter der Sonne pod soncem; die Sonne steht hoch/niedrig sonce je visoko/nizko; sich die Sonne auf den Pelz brennen lassen greti se na soncu; Die Sonne bringt es an den Tag! Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito!

sōpiō -īre -īvī (-iī) -ītum (indoev. kor. *su̯ep- spati; prim. skr. svāpáyati (on) uspava, lat. sopor, somnus, stvnem. -swebjan, -swebben uspavati)

1. uspavati: vino oneratos sopiunt L., imber … magnam partem hominum sopivit L., pervigilem … herbis sopire draconem O., nec me sopierat Somnus Tib.; pt. pf. sopītus 3 (tisti, ki je) zaspal, zaspavši, speč: quem videntem ac vigilantem sic eluseritis, sopitum oportet fallatis L., vino epulisque sopitos hostes adgredi L., sopiti vigiles L., animus sopito corpore vigilat Ci., manus O., hoc (sc. sopore) aeger sumpto sopitus N., alto et gravi somno sopitus Cu., in somnis sopiti cernimus Lucr., sopitos deludunt somnia sensūs V., serpens sopitus cantibus Sen. ph.; evfem. v večno spanje zazibati, usmrtiti, ubiti: Homerus … eādem aliis sopitus quietest Lucr. v isto večno spanje … zaziban, leto sopitus Lucr. quem (sc. fratrem) fundā … per inane volutā sopierat Sil.; occ. omamiti (omamljati), v pass. tudi = onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: impactus … ita est saxo, ut sopiretur L., sopitum fuisse regem subito ictu L., tollentes sopitum vulnere ac nihil sentientem L., castoreoque gravi mulier sopita recumbit Lucr., resipiscerent partes veneficio sopitae Petr., alias semper fulgure sopitur Plin., delphinus odoris novitate sopitus Plin., custodes propter sopiti quiescebant Ap.

2. metaf. nežive obj. uspavati = (u)pokojiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), utišati (utiševati), konč(ev)ati: Col., Val. Max. idr., haec omnia veteris imperatoris maturitas sopiit Vell., labores Cl., sopitam consuetudinem excitare Ci. pokopano, quibus (sc. blandimentis) sopita virtus coniveret Ci., sopitus ubique armorum furor Vell., cinerem et sopitos suscitat ignis V. pod pepelom tleči ogenj, Herculeis sopitas ignibus aras excitat V. razpihne na Herkulovem žrtveniku še tleči ogenj, venti, tempestates sopiuntur Plin., sopito mari Plin., moenera militiai per maria ac terras omnīs sopita quiescant Lucr., quies sopita L. brezčutno, trdno spanje.

sos, gl. opombo pod is, ea, id in suus.

sotterraneo

A) agg. podzemeljski, podzemen, podzemski:
mondo sotterraneo podzemlje; ekst. pekel

B) m

1. podzemnica

2. mont.
in sotterraneo pod zemljo, podzemen (kop)

sounding² [sáundiŋ] samostalnik
sondiranje; merjenje globine s svinčnico
(često množina), navtika mesto dovolj blizu obale za izmerjenje globine; sidrišče

out of soundings, off soundings na neizmerljivi vodni globini, figurativno brez trdnih tal pod nogami
to be in sounding biti blizu obale
to come into soundings, to strike soundings priti do dna
to get on soundings figurativno priti na znano področje (v pogovoru)
to take a sounding (z)meriti globino, figurativno raziskovati

sous-marin, e [sumarɛ̃, in] adjectif podmorski; masculin (= bateau masculin, navire masculin sous-marin) podmornica

chasse féminin, pêche féminin sous-marine podmorski (ribo)lov
navigation féminin sous-marine plovba pod morjem
volcan masculin sous-marin podmorski ognjenik
sous-marin masculin atomique, de poche atomska, žepna podmornica

spádati appartenir à, faire partie de, être (du nombre) de

spadati skupaj aller ensemble, être fait l'un pour l'autre, faire la paire, être de la même famille, faire pendant
to ne spada sem cela n'est pas à sa place ici, c'est déplacé, cela ne touche pas à la question
kam to spada? où faut-il mettre cela?
spada med najboljše il compte parmi les (ali au nombre des) meilleurs
spadati pod koga être subordonné à quelqu'un, être le subordonné de quelqu'un, être sous les ordres de quelqu'un, être placé sous l'autorité de quelqu'un, dépendre de quelqu'un, relever de quelqu'un

spádati pertenecer (a); ser (de)

spadati k čemu pertenecer a a/c, (kot del) formar parte de a/c
spada med najboljše pianiste figura entre los mejores pianistas
to ne spada k stvari eso no es del caso, eso no viene al caso
to ne spada semkaj eso está aquí fuera de lugar
to spada k stvari (zadevi) eso tiene relación con el asunto
(on) spada v zapor su sitio es la cárcel, deberían meterle en la cárcel
kam spada to? ¿dónde corresponde esto?
spadati skupaj pertenecer al (ali ser del) mismo grupo; formar un conjunto; ir juntos; pertenecer uno a otro; ser compañeros
spadati pod koga estar sujeto (ali subordinado) a alg

spanner [spǽnə] samostalnik
tehnično ključ za vijake (matice), francoz
tehnično prečni tram
zoologija pedic

to throw a spanner in(to) the works figurativno metati polena pod noge, pokvariti načrte