Franja

âge [ɑž] masculin (življenjska) starost; vek, doba

à l'âge de 40 ans v starosti 40 let
à mon âge v, pri moji starosti
à notre âge v našem času, dandanes
à la fleur de l'âge v najboljših letih
d'âge scolaire v starosti šolske obveznosti
d'un certain âge, entre deux âges (že) starejši, ne več mlad
hors d'âge zastarel
le bel âge mladost
bas, jeune âge otroška, mlada leta
grand âge visoka starost
Moyen Age srednji vek
président masculin d'âge starostni predsednik
retour d'âge, âge critique, âge climactérique kritična leta, klimakterij, mena
âge ingrat, âge des folies nora, nerodna leta
âge limite starostna meja
âge moyen poprečna starost
âge mûr, viril zrela, moška leta
âge nubile za možitev godna starost
âge d'or, d'argent, de bronze, de fer, de pierre zlata, srebrna, bronasta, železna, kamena doba
âge de puberté pubertetna doba
âge de raison leta pameti (od 7. leta naprej)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
avoir passé l'âge de biti prestar za
cacher son âge skrivati svoja leta, svojo starost
il est de mon âge mojih let je, enako sva stara
être d'âge à, en âge à biti v pravi starosti za
il faut être de son âge treba je biti sodoben
être du même âge biti istih let, iste starosti
être avancé en âge biti že v letih
il est vieux avant l'âge zgodaj se je postaral
être atteint par la limite d'âge doseči starostno mejo
être entre deux âges biti v srednjih letih
quel âge lui donnez-vous? za koliko starega ga imate?
il ne paraît pas son âge ne kaže svojih let
il porte son âge videti je starejši, kot je v resnici
il fait plus jeune que son âge videti je mlajši, kot je v resnici
prendre de l'âge starati se

Agelastus -ī, m (ἀγέλαστος, „nikdar se ne smejoči“, torej „Mračni“) Agelast, vzdevek Marka Krasa, ki se baje ni smejal nikoli ali le enkrat v življenju; bil je ded istoimenskega triumvira: Ci., Plin.

agenda samostalnik
1. pogosto v političnem kontekstu (načrt dejavnosti) ▸ agenda [tennivalók sora]Digitalna agenda zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav. ▸ A digitális agenda ambiciózus célokat tűz ki a szélessávú internet fejlesztése terén.
Boj proti terorizmu se je znašel na vrhu evropske agende po januarskih terorističnih napadih v Parizu. ▸ A januári párizsi terrorista támadások után a terrorizmus elleni harc az európai agenda élére került.
Obama bo v svojem inavguracijskem govoru podal orise svoje agende za naslednja štiri leta. ▸ Beiktatási beszédében Obama ismertette a következő négy évre vonatkozó célkitűzéseit.
Politične stranke bodo med kampanjo pazljive, katera vprašanja in teme bodo postavile na vrh svoje agende. ▸ A politikai pártok a kampányban óvatosan választják meg, hogy milyen kérdéseket és témákat helyeznek üzeneteik középpontjába.
Svet mora v implementaciji nove razvojne agende upoštevati demografske spremembe v naslednjih 15 letih. ▸ Új fejlesztési agendájának megvalósítása során a világ kénytelen lesz figyelembe venni a következő 15 év demográfiai változásait.

2. (motiv; namen) ▸ agendaV ospredje tako pridejo tisti, ki imajo v ozadju kakšno agendo. ▸ Azok kerülhetnek előtérbe, akik hátterében valamilyen agenda áll.
Veleposlaniki ne morejo imeti svojih lastnih političnih agend. ▸ A nagyköveteknek nem lehet saját politikai agendájuk.
Mediji imajo svojo agendo, svoje (tudi komercialne) interese, ki jih želijo zadovoljiti. ▸ A médiumoknak saját agendájuk van, és olyan (többek közt kereskedelmi) érdekeik, melyeket szeretnének kielégíteni.

aggravēscō (adgravēscō) -ere

1. težji, bolj obremenjen postajati: Pac. ap Non. (o ženski nosečnici).

2. pren. na slabše se obračati: metuo, ne Philumenae magis morbus adgravescat Ter.

agir [ažir] verbe intransitif delovati, ravnati, postopati, delati, obnašati se; posredovati (auprès de pri); učinkovati, vplivati; chimie reagirati

s'agir de iti za
manière féminin d'agir ravnanje, počenjanje
agir à la légère ravnati lahkomiselno
agir bien, mal envers, avec, à l'égard de quelqu'un dobro, slabo s kom ravnati
le moment est venu d'agir prišel je trenutek, ko je treba nastopiti
faire agir spraviti v delovanje, sprožiti, pognati
agir en honnête homme ravnati kot poštenjak
agir de soi-même ravnati na lastno iniciativo
laisser agir la nature pustiti, da narava stori svoje
agir pour quelqu'un potegovati se za koga
agir sur quelqu'un vplivati, pritiskati na koga
agir en justice podvzeti sodne korake
de quoi s'agit-il za kaj gre?
il ne s'agit pas de ça ne gre za to
c'est de moi, de vous qu'il s'agit za mene, za vas gre
il s'agit pour moi de savoir ... gre mi za to, da vem ...
il ne s'agit plus de discourir, il faut agir ne gre več za razpravljanje, treba je delati, nekaj napraviti, ukreniti
s'agissant de z ozirom na, glede na, kar se tiče, ker gre za
il s'agit de savoir si ... vprašanje je, če ...

agitare

A) v. tr. (pres. agito)

1. tresti, stresati, mahati (s čim):
agitare una bottiglia stresti steklenico
agitare un fazzoletto mahati z robcem
agitare la coda mahati z repom

2. razburkati, ščuvati:
agitare la fantasia razburkati domišljijo
agitare le masse ščuvati množice

3. pretresti, pretresati:
agitare un problema pretresati problem

B) ➞ agitarsi v. rifl. (pres. mi agito)

1. razburkati se, buriti, razburiti se:
il mare comincia ad agitarsi morje postaja razburkano

2. vznemiriti, vznemirjati se, razburiti se:
non è il caso di agitarsi per così poco zaradi take malenkosti se ne kaže vznemirjati

3. pren. buriti, vznemirjati:
un pensiero fisso gli si agitava dentro misel mu ni dala miru

agitka samostalnik
1. (umetniško delo s političnim sporočilom) ▸ agitációs mű, propagandisztikus mű, agitka
Ne sme pa biti umetnina agitka, povsem podrejena političnemu sporočilu. ▸ Egy műalkotás nem szolgálhat propagandisztikus politikai üzenetet.

2. (propagandna akcija) ▸ agitáció
V neki drugi medijski agitki je partija predlagala takojšnje uničenje vsega biokemičnega in nuklearnega orožja. ▸ Egy másik média-agitkában a párt az összes biokémiai és nukleáris fegyver azonnali megsemmisítését javasolta.

agitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. agere).

I.

1. često ali silno (za)gibati, zagnati, metati, poganjati, majati, tresti, stresati ipd.: eam (navem) in portu agitari iubet N. da naj se giba, zadržuje, niti corporibus et ea huc et illuc... agitare S., ag. corpus Q., Plin. iun., caput Col., pulmonem Iuv., digitos Plin. iun. na prste šteti, manibus habenas O. voditi voz, držati vajeti, deus agitat hastam O. vihti tirsovo palico, tenues agitantia fumos nubila Q. lahen dim dvigajoči, respuit ad se atque per aes agitat Lucr. (o magnetu); v pass.: quod ipsum agitatur aliunde Ci., atomi inter se agitantur Ci. iubebis agitari, quod decoxeris Col. pomešati; o majanju, stresanju vetrov: ag. capillos, aristas O., cupressos, ornos H., Zephyris agitata Tempe H., ventis agitatur pinus H., arena magnā vi agitata (vento) S. vzvalovan, rati humum aridam vento agitari S. da dviguje veter suho prst, dum volat, arserunt agitati fortius ignes (sc. amoris) Q. je z gibanjem močneje vzplamtel ogenj ljubezni; pren.: mens agitat molem V. duh sveta giblje vesolje.

2.
a) (živali) gnati, goniti, poditi, usmerjati, ravnati, jahati, jezditi: iumentorum gregem Varr., lanigeros greges hirtasque capellas V. na pašo goniti = rediti, equum V., agitantur quadrigae Varr., ag. quadrigas bigasque et equos desultorios Suet., spatium agitandi (sc. equos) N. terišče, dirkališče, sacros ag. iugales (dracones) O., biiugos leones Lucr.; sinekdoha: centum quadriiugos agitabo ad flumina currūs V. bom gnal, poženem; pren. naganjati, priganjati, spodbadati, vzpodbujati, razdražiti (razdraževati): est deus in nobis, agitante calescimus illo O., quem gloria Turni obliquā invidiā stimulisque agitabat amaris V., infidos agitans discordia fratres V., licentia populum agitandi, quoquo vellent T., agitatus cupidine regni Fl., agitare per studia ingenia Sen. ph. vežbati, agitari geometriā animos Q.; in furias (do besnosti) agitantur equae V., in exitium urbis agitata gens Fl.
b) (zveri) goniti, poditi, loviti: feras Ci., V., aquila insectans alias aves et agitans Ci., cursu agitabis onagros V., in retia cervos ag. O., ag. chelydros V. (pre)poditi, lupus etiam Romae interdum agitatus L.; redko = ljudi poditi: ag. totā urbe (sc. hostes) V.; pren.: ag. saltus venatu Ps.-Q. ali Dictaeos saltus Sil. pregoniti, preloviti; preganjati, vznemirjati, mučiti, trapiti: Cu., dii deaeque te agitant irati Pl., quae res te agitat? Pl. kakšna mora te tlači? atra bilis agitat hominem Pl., ag. rem publ. S., primo commotus metu divorsus agitabatur S., ag. Troianos terris et undis V., agitata numina Troiae V., delectu acerbo ag. iuventutem L., ne te semper inops agitet vexetque cupido H., ut eos agitent insectenturque furiae Ci., amens agitantibus furiis sororis ac viri L., scaenis agitatus Orestes V. na odru od Furij preganjani, scelerum furiis agitatus V., suum quemque scelus agitat Ci., quae deinde agitet fortuna V. ga preganja, gentes ag. quietas V. (da bi jih prenaglil k sklepu zaveze), quos agitabat timor T.; agitata aequitas Ci.; često: animum agitare S., L. vznemirjati se; (z besedami) prerešeta(va)ti, zasramovati, šibati, zasmehovati, rogati se komu: agitat rem militarem, insectatur totam legationem Ci., facete agitavit in tribunatu Gracchum Ci., vesanum poetam agitant pueri H., ag. alicuius saevis fastidia verbis H.
c) roparsko odganjati: hominum praedas et pecorum Amm.
č) (vodovje) vzburiti (vzburjati), (vz)burkati: mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., freta ponti agitare V., defluit saxis agitatus humor H., austro agitata Charybdis O., agitata fluctibus Helle Pr.; pren. vzburkati, razburiti (razburjati), (z)begati: plebs agitata tribuniciis procellis L., rebus agitatis Ci. v burnem času.

II.

1. (dela, dejanja) opravljati, izvrševati: custodiam, vigilias Pl. na straži biti, stražiti, praesidium S., T. straža biti, stražiti, imperium S. oblast izvrševati, imeti, inter pastores regnum Iust. kralja igrati, mutas artes V., honorem T. častno službo opravljati, latrocinia T., diurna nocturnaque munia in armis agitabantur T., omnia, quae per hoc triennium agitata sunt Ci. kar se je godilo, mens rationibus agitandis exquirendisque alebatur Ci. z razpravljanjem in pregledovanjem računov, in dies plura ag. S. vsak dan si več dela dajati, praecepta patris S. naročila izpolnjevati, iustitiam Plin. iun. izvrševati, odium T. stresati, pacem an bellum S. mirovati ali vojevati se, moras S. obotavljati se, odlašati, consilia ad movenda bella L. ukrepati glede..., secreta consilia L. tajne naklepe snovati, concilium L. skupščino imeti, zborovati, imaginem belli navalis Fl. na morju (pomorsko) vojaško vajo imeti; sat agitare z gen. dosti dela (opravkov, opraviti) imeti s čim: nunc agitas sat tute tuarum rerum Pl.; abs. postopati, vesti se: in potestatibus eo modo agitabat, ut... S., ferocius ag. S., varius agitat S., paucorum arbitrio... agitabatur S.; v pass. izvrševati se, često = biti: pax agitatur, indutiae agitabantur S., laetitia, maeror, luctus atque gaudia agitabantur S., agitabantur pro ingenio ducis callidiora consilia L., dissensio multos annos agitata Ci.

2.
a) (slavnosti, praznike) obhajati, praznovati, (sveta opravila, pojedine) opravljati, (šale) uganjati: ag. Dionysia Ter., hunc diem suavem meum natalem Pl., cuius nomine apud Siculos dies festi agitantur Ci., agitare convivium Pl., Ter., Fr., convivia O., Suet., sacra Cat., iocos O., Pers., choros V. rajati, gaudium atque laetitiam S. svojo (notranjo) radost na glas izražati, festa gaudia Sil.
b) (čas) prebiti, preživljati: aevum sub undis, sub legibus V., tum vita hominum sine cupiditate agitabatur S., ag. noctem apud aquam, dies noctesque pro muro S.; abs. živeti, obstajati: Gallia... nunc malis fructibus vix agitat S. fr., agitandi inops S. brez imetja, ubožen, bene agitare Gell. dobro se imeti.

3. potikati se kje, muditi se, (pre)bivati, domovati: equitatum omnem... pro castris agitare iubet S., hi propius mare... agitabant S., consul dum inter primores agitat L., laeti neque procul Germani agitabant T., vacuis porticibus secretus agitabat T., qui montium editis... ferocius agitabant T., hic duae validissimae gentes... agitabant Fl.

III.

1. razgovarjati se o čem, razpravljati, pretresati kaj: has res C., rem sermonibus L., non agitanda res est? non in medium proferenda? Ci., ag. sententiam in senatu Ci., agraria lex vehementer agitabatur Ci., res in senatu agitari coepta S.; z ACI = trditi: Auct. b. Hisp.; o čem razpravljati, pogajati se: Romae per omnes locos et conventus de facto consulis agitari S., agitare de foedere L., agitatum est, ut tribuni crearentur L.

2. pren.
a) v mislih ukvarjati se s čim, premišljati, razmišljati, preudarjati, presojati, posvetovati se; večidel z dostavki: ag. rem in corde Pl., cum corde suo Fr., in animo L., in mente Varr., Ci., mente Ci., L. idr., cum animo S. fr., animo (animis) Ci., S., Cu. idr., secum Ter., S. idr., de te autem ipso... est tuum sic agitare animo, ut... Ci. ep. postaviti se v tak duševni položaj; tudi brez takih dostavkov: rem a me... multum agitatam requiris Ci., quae cum multos dies noctesque aestuans agitaret S., ag. fugam S. fr., V., L. misliti na beg; z de: de Rhodani transitu, de regno, de inferendo bello L., de supremis T. ali de extremis secum Fl. misliti na smrt, de adoptione secum et cum proximis T., de petenda civitate Suet.; z odvisnim vprašanjem: agitare coepit cum suis, quibusnam rebus pecuniam facere posset Ci., cum, quidnam esset, animo agitaret L., quonam modo caelestes honores usurparet, coepit agitare Cu., an expeditis legionibus... pergeret..., agitavit T.; z ut: ut vivum Alexandro traderent, agitantes Cu.; s pt. fut. (po grščini): Alexandrum... interempturi (= ut interimeretis) seditionibus agitastis Iust.
b) v mislih imeti, misliti, nameravati (kaj storiti), kaniti, namerjati: defectionem L. epit., moenia novae urbis Fl. misliti novo mesto ustanoviti, quae contra Persas animo agitabat Cu.; z inf.: ut mente agitaret bellum renovare N., aliquid invadere magnum mens agitat mihi V., agitasse Dareum custodiam corporis sui peregrino militi tradere Cu.; abs.: longe aliter agitabat S. imel je povsem druge načrte, naklepal je povsem drugače. Od tod adj. pt.pf. agitātus 3 vzburjen, vzbujen, živahen: actio paulo agitatior Q., omnia agitatiora Q. vse živahnejše vloge, agitatior animus Sen. ph., novum testamentum omni doctrina agitatius Tert.

āgmen -inis, n (iz *agimen: agere)

1. abstr. vleka, vlečenje = gibanje naprej: agmine remorum celeri V. s hitrimi vesljaji, agmine remorum ventisque vocatis V. z vesli in jadri, leni fluit agmine Thybris V. ali fluit agmine dulci (materies humoris) Lucr. z mirnim tokom, ag. flumineum Val. Fl. rečni tok, immensum ag. aquarum V. dežna ploha, naliv, agmina pulverulenta V. oblaki prahu, prašine, agmina caudae V. illi (dracones) agmine certo Laocoonta petunt V. v določeni smeri, tremulo venit agmine cornus Sil. prileti tresoč se; pren.: agmina fati et volumina Gell. pota in ovinki usode, crispum agmen orationis Gell. tek, znak.

2. konkr. vlak = tolpa, kopa, krdelo, jata, četa: armatorum Ci., quo comitatu vel potius agmine Ci., magnus comitatus fuit regius, non minore agmine legati venerunt L., agminibus comitum qui modo cinctus erat O., stipatus agmine patriciorum L., puerile (= puerorum) ag. V., Eumenidum agmina V.; pesn.: ag. canum O., equorum V., apium V. roj, avium V. jata, aligerum O. jata labodov, graniferum O. kolona mravelj, conferto agmine cervi V. v gostem krdelu.

3. voj.
a) abstr. pohod vojske: ne miles... in castris neve in agmine servum... haberet S. na pohodu (poti), agminis ordinem ita constituit Hirt., aggredi hostes in agmine C., proinde agmine impeditos adorirentur C., citato agmine iter L. hiter (pospešen) pohod, tum adiungerem de exercitu, de castris de agminibus dicere Ci., lento agmine procedere Cu.
b) konkr. α) o pehoti vojaška četa, vojna kolona, vojska, poseb. vojska v pohodnem postroju, vojska na pohodu (poti), pohodni oddelek, pohodna kolona vojske: retro in agmen suorum infenso cessit hosti L., agmine ingredi, agmine ire ad urbem L. krdeloma, uno agmine abire, irrumpere in urbem L. v eni četi, agmen instruere L., Cu. vojsko (vojaške čete) postrojiti za pohod (odhod), agmine facto V. v strnjeni koloni, phalanx,... agmen magis quam acies L. ali magis agmina quam acies L. bolj pohodni oddelek (oddelki) kakor bojna vrsta (bojne vrste), pugnatum saepe directa acie, saepe agminibus Vell. v pohodnih enotah, agmen pilatum V. (prim. pilatus s. v. pillo) ali iustum T. v strnjenih kolonah, v pohodnem redu, urejeno korakajoča vojska, tripartito agmine T. v treh pohodnih enotah, agmen quadratum Ci., Hirt., S., L., Tib., Cu. v obliki četverokotnika razvrščena vojska na pohodu (s pratežem v sredi, tako da se je mogla vsak čas z licem obrniti proti sovražniku), v bojnem redu korakajoča vojska, agmen longum, tudi samo agmen C., L., Veg. vojska, postavljena v pohodni red, po pohodnih enotah razvrščena, ag. longissimum C., tudi laxum atque solutum L. vojska v raztegnjenem pohodnem redu, naspr. agmen confertum V., Sen. ph. tesno strnjena, gosta četa, agmine munito S. v zaslonjenem pohodnem redu, naspr. agmine incauto L. v nezaslonjenem pohodnem redu, ag. obliquum Cu. v poševnem bojnem redu z boka korakajoča vojska, ag. primum C. prednja straža kakor (četa), ag. medium C. središče, ag. novissimum ali extremum C. idr. zadnja straža, zaplečje (vojske na pohodu), agmen ducere Ci., V. vojsko na pohodu voditi, agmen claudere C., Cu. biti na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen claudere et novissimis praesidio esse C. na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen cogere L. vojsko (na pohodu) zadaj skupaj držati in jo zaslanjati, agmen explicare Hirt. vojsko razviti, agmen constituere S. idr. ustaviti se (z vojsko na pohodu); pren.: educenda... dictio est ex hac domestica exercitatione medium in agmen Ci. kar v središču vojske, ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci. da nismo niti prvi niti zadnji, quarum (stellarum) agmina cogit Lucifer O. v katerih vrsti je Lucifer zadnji, sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji, velut in agmen et numerum da bi se tako rekoč izpolnila vrsta in število: T. ali = zadnji biti: Sen. ph.; pesn.: apes ali venti velut agmine facto V. tako rekoč v pohodni koloni. β) redkeje o konjeništvu in ladjevju: agmen equitum L. ali equestre O. četa konjenikov, konjeniška četa, ag. navium L., Lucan. oddelek ladjevja.
c) pren. krdelo, gmota, kup, množica, obilica: iumentorum C., rerum captarum L., agmine condenso naturam explent Lucr. (o atomih) stisnjeni v gosto gmoto, ubicumque magis denso sunt agmine nubes Lucr. se gosteje kopičijo, ag. impedimentorum T. coli tanto agmine mensas Sil., terna agmina adunci dentis Stat. vrste zob, agmen vitis Cael. butarica trtja; occupationum agmen Plin. iun. vrsta, množica opravkov.
č) pren. pesn. bitka, bojevanje: Delius... in agmen pervenit Iliacum V. v bitko pred Ilijem, rudis agminum sponsus H. neuk v bojevanju, neizveden v vojni.

Opomba: Tekst. var. pri V. (Aen. XI, 663) nom. pl. agmena (po medičejskem rokopisu).

āgnōscō , starejše adgnōscō, -ere, āgnōvī, āgnitum (ad in gnōscere = nōscere)

1. spozna(va)ti, zazna(va)ti: veteris vestigia flammae N., non potuit haec animus in corpore inclusus agnoscere Ci., auribus ut nostros possis agnoscere cantus Ci. poet. ali gemitum, sonitum, sonum V. zaznati, slišati, agn. voltūs V., accipio agnoscoque deos (roko bogov) V., id facillime accipiunt animi, quod agnoscunt Q.; deum agnoscis ex operibus eius Ci., agnosco ex me Ci. sam na sebi izkušam, cum idem aspexit agnovitque in alio Ci.; z ACI: agnovit se deceptum esse V.; z odvisnim vprašanjem: agnoscere videmini, qui haec fecerint Ci.

2. (zopet) spozna(va)ti, domisliti (domišljati) se česa: nomine audito extemplo agnovere virum L., fuit non nemo, qui agnosceret Thyum N., ag. matrem, suos, clipeos, Troiam V., veterem Anchisen agnoscit amicum V., agnorunt signa recepta suos O., paulatim redeunte animo circumstantes amicos agnoverat Cu., iam agnosco Graecum Ci. zopet spoznavam grščino, ipse rem agnoscet et flagitiorum suorum recordabitur Ci., agnoscit animus illa reminiscendo Ci.; po čem spozna(va)ti: navis..., quae ex insigni facile agnosci poterat C., cultu regio agnosci Cu.

3. prizna(va)ti, spozna(va)ti za kaj: necdum enim agnoverat eum (filium), qui postea regnavit L., filium reliquerat Leotychidem, quem ille natum (ob njegovem rojstvu) non agnorat, eundem moriens suum esse dixerat N., Aeacon agnoscit summus prolemque fatetur Iuppiter esse suam O., agn. sortilegos, gloriam facti, deorum cognationem Ci., cuius (Iovis) oraculo agnoscor Cu.; s predik. acc.: an me... non agnoscetis ducem? L., Iovis... mendacium, Alexandrum filium agnoscentis Cu.; v pass. s predik. nom.: reversus imperator, qui privatus exieras, agnosceris Plin. iun.; priznavati = ne tajiti, prista(ja)ti na kaj, pritegniti čemu, pritrditi komu kaj: facinus, quod nulla barbaria possit agnoscere Ci. odobravati, fortunae... meae fortasse minus expediat adgnoscere crimen quam abnuere T.; z ACI: et ego ipse me non esse verborum admodum inopem agnosco Ci. ep., agnoscunt duos et triginta interisse Cu.

Opomba: Po naliki tvorjeni obliki: āgnōtus (nam. āgnitus) Pac. ap. Prisc., āgnōtūrus (nam. āgnitūrus) S. ap. Prisc., Serv. Skrajšane oblike: āgnōrunt, āgnōsse (= āgnōvērunt, āgnōvisse) O., āgnōrat (= āgnōvērat) N.

agrarien, ne [agrarjɛ̃, ɛn] adjectif poljedelski, agraren; masculin agrarec

agree [əgrí:]

1. neprehodni glagol (to v)
privoliti (with s)
strinjati se, skladati se, soglašati (on, upon, about o)
dogovoriti, sporazumeti se
slovnica (with) skladati se

2. prehodni glagol (to, with s)
izravnati, pomiriti, v sklad spraviti, uskladiti

as agreed kot smo se dogovorili
to be agreed sporazumeti se
agreed! velja!
it doesn't agree with me tega ne prenesem
to agree like dog and cat razumeti se kakor pes in mačka
to agree to differ ne se več truditi, da bi prepričal drug drugega, poravnati spor

agréer [agree] verbe transitif blagohotno sprejeti, odobriti, privoliti (quelque chose v kaj), dopustiti, dovoliti; verbe intransitif ugajati, prijati, biti všeč

le ministre a agréé votre demande minister je ugodil vaši prošnji
ce plan ne m'agrée pas ta načrt mi ni všeč
si cela vous agrée če vam je to prav, všeč, vam konvenira
se faire agréer par, dans doseči sprejem v, biti sprejet v
veuillez agréer mes sentiments distingués blagovolite sprejeti moje spoštljive pozdrave

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

ah! bah! (ah!, pusti! bah, [laß] lass es!); äh! (ah!, tega ne prenašam äh, das kann ich nicht leiden); oh!: ach! (ah!, kje neki! ach, wo denn!); o!: ach! (ah!, kako lepo! ach, wie schön!)
vpiti ah! in oh ach und weh schreien

ah [a] interjection ah! oh!

ah oui! seveda!
ah non, alors! gotovo ne!
ah bon! prav! razumem!

Ahnung, die, (-, -en) slutnja; figurativ pojem; ich hab' keine Ahnung nimam pojma; hast du eine Ahnung! Še sanja se ti ne!

ahorrar osvoboditi, prostost dati; prihraniti, prizanesti, varčevati

ahorrarse štediti se, varovati se
ahorrarse de alg. znebiti (otresti) se koga
no ahorrárselas con nadie nikomur ne prizanesti

aider [ɛde] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), podpirati (de z); verbe intransitif prispevati (à k), olajšati

s'aider de quelque chose pomagati si s čim; uporabiti kaj
aider quelqu'un dans ses travaux pomagati komu pri delu
aider à la digestion pospeševati prebavo
ces mesures aideront au rétablissement de l'économie ti ukrepi bodo prispevali k ozdravljenju gospodarstva
la fatigue aidant; je ne pus dormir tudi zaradi utrujenosti nisem mogel spati
Dieu aidant z božjo pomočjo
s'aider du dictionnaire pomagati si s slovarjem, rabiti, uporabljati slovar
ils s'aident mutuellement pomagajo si med seboj

aiglon, ne [ɛglɔ̃, ɔn] adjectif orlovski; masculin orlič, féminin orličica