Franja

Sardīs² (pravilneje kot Sardēs) -ium, f Sárde, glavno mesto Lidije, Krojzova prestolnica; nom. Sardīs H., PLIN.; gen. Sardium CU.; acc. Sardīs CI., N., CU., SEN. PH., IUST.; dat. in abl. Sardibus VARR. AP. NON., L., O., PLIN., VAL. MAX., FRONT. Od tod

1. subst. Sardī -ōrum, m (Σάρδοι) Sárd(ij)ci, preb. mesta Sarde: triginta Sardi (po novejših izdajah Sardīs, tudi Sardeis) PL. Sard(ij)ci = Lidijci nasploh.

2. adj.
a) Sardiānus 3 sárd(ij)ski: cubo in Sardianis tapetibus VARR. AP. NON., balani, iurisdictio PLIN.; subst. Sardiānī -ōrum, m Sárd(ij)ci: CI.
b) Sardēnsis -e sárd(ij)ski: HIER.

Sarepta (PLIN., AMM.) in Sarephta (VULG., HIER.) -ae, f (Σάρεπτα, Σαρεφϑά) Sarépta, Saréfta, feničansko mesto med Sidonom in Tirom, sloveče po dobrem vinu. Soobl. Sareptis -is, f: VEN. – Od tod adj.

1. Sareptēnsis -e saréptski, iz Sarépte izvirajoč (prihajajoč): vidua HIER.

2. Sareptānus 3 sareptski, iz Sarepte: palmes SID., vinum FULG.

Sārsina in (po večini rokopisov in napisov) Sāssina -ae, f (ἡ Σάρσινα) Sársina, Sásina (še zdaj Sarsina), mesto v Umbriji ob reki Sagis (Sagis), Plavtov rodni kraj; obl. Sassina: MART., SIL. Od tod

1. adj. Sārsinās (Sāssinās) -ātis sársinski (sásinski), sarsinátski (sasinátski), iz Sársine (Sásine), pri Sársini (Sásini): Sassinate de silva MART., Cebanum hic e Liguria mittit ovium maxime lacte, Sassinatem ex Umbria mixtoque Etruriae atque Liguriae confinio Luniensem magnitudine conspicuum PLIN., [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici FEST.; subst. Sārsinātēs (Sāssinātēs) -ium, m Sársinci (Sásinci), Sarsináti (Sasináti), preb. mesta Sarsina (Sasina): PLIN.

2. subst.
a) Sārsinātis -is, f Sársinka (Sásinka), Sarsinátka (Sasinátka): quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes PL. (v besedni igri).

Sarsūra -ae, f Sarsúra (Sarzúra), mesto v Afriki (Africa propria): AUCT. B. AFR.

saški pridevnik
1. (o Saški) ▸ szász
2. v zgodovinskem kontekstu (o Sasih) ▸ szász
Henrik I. Ptičar je bil saški vojvoda, ki so ga leta 919 za svojega kralja izbrali Franki in Sasi. ▸ I. Henrik szász fejedelem volt, akit 919-ben a frankok és a szászok a királyukká választottak.

satelitsk|i (-a, -o) Satelliten- (prenos die Satellitenübertragung, država der Satellitenstaat, televizija das Satellitenfernsehen)
satelitsko mesto die Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt

satelítski satellite

satelitska država État moški spol satellite
satelitsko mesto ville ženski spol satellite

satelítski (-a -o) adj. satellitare, satellitario, satellite; via satellite:
satelitska država stato satellite
urb. satelitsko mesto, naselje città satellite
satelitski navigacijski sistem navigazione satellitare
satelitski prenos, program trasmissione, programma via satellite
satelitski računalnik calcolatore satellite

satelítski satélite

satelitska država Estado m satélite
satelitsko mesto ciudad f satélite, polígono m residencial

satēllite

A) m

1. astr. satelit:
satellite meteorologico meteorološki satelit
trasmissione via satellite tv satelitski prenos

2. strojn. planetnik

3. avto satelitski zobnik

4. anat. satelitski živec

5. ekst. privrženec, zaupnik; slabš. oproda

B) agg. satelitski:
città satellite satelitsko mesto
stato satellite satelitska država

Satīcula -ae, f Satíkula, mesto na samnijsko-kampan(i)jski meji vzhodno od Kapue (blizu današnjega kraja S. Agata de'Goti): L., VELL., SERV. Od tod adj. Satīculānus 3 satíkulski, satikulánski: ager L.; subst.

1. Satīculānī -ōrum, m Satikulán(c)i, Satíkulci, preb. Satikule: L.; subst. (pesn.) Satīculus -ī, m Satikulánec, Satíkulec, kolekt.: Saticulus asper V.

Satricum -ī, n Sátrik (zdaj Casale di Conca), mesto v Laciju severovzhodno od Ancija (Antium): CI. EP., L. Od tod preb. Satricānī -ōrum, m Satrikánci, Satričáni: L.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

Saturum -ī, n (Σατύριον, Σατύρεον) Sátur (Satúrij (Satúrion), Satíreon), mesto in pokrajina pri Tarentu, sloveča po konjereji (zdaj Torre di Saturo): SERV. Od tod (iz obl. Saturēium) adj. Saturēianus 3 sáturski, saturejánski, pesn. = apúlijski, kalábrijski: PORPH., caballus H.

Saxētānum -ī, n Saksetán, mesto ob jugovzhodni obali Betijske Hispanije. Od tod adj. Saxētānus 3 saksetánski: lacerti MART. in Sexītānus 3 (ker se je mesto imenovalo tudi Sexītānum) seksitánski: colias PLIN.

sbattere

A) v. tr. (pres. sbatto)

1. stepsti, stepati

2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
sbattere la porta zaloputniti vrata
sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč

3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
sbattere in galera vreči v ječo
la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
sbattere i tacchi voj. udariti s petami

4.
sbattere le ali prhutati s perutmi

5. kulin. stepsti, stepati:
sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune

6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani

7. premestiti, premeščati:
lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto

8. vulg. fukati, jebati

9.
sbattersene vulg. požvižgati se na kaj

10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega

B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se

C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati

Scaptia -ae, f Skápcija (Skáptija), mesto v Laciju, ki je zgodaj izginilo: PLIN. Od tod adj.

1. Scaptius 3 skápcijski (skáptijski): tribus L., pubes SIL.
b) Scaptiēnsis -e skápcijski (skáptijski): tribules SUET.

Scēpsis -is, f (Σκῆψις) Sképsis, mesto v Miziji: PLIN. Od tod adj. Scēpsius 3 (Σκήψιος) sképsijski, iz Skepsis izhajajoč (po rodu, doma): Metrodorus CI., PLIN.; subst. Scēpsius -iī, m Sképsijec = Metrodorus: O.

Schmiede, die, (-, -n) kovačnica, kovačija, (Münzschmiede) kovnica; figurativ die rechte Schmiede pravo mesto

Scodra -ae, f (Σκόδρα) Skódra, mesto v makedonski Iliriji (zdaj Skader): L., PLIN. Od tod preb. Scodrēnsēs -ium, m Skodráni: L.