Franja

Zadetki iskanja

  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • vzgója education; upbringing; breeding

    slaba vzgója illbreeding
    spolna vzgója sex education
    pomanjkanje dobre vzgóje lack of good breeding
    imel je dobro (slabo) vzgójo he (has) had a good (a bad) education (ali upbringing), he is well (badly) educated
    skupna vzgója obeh spolov coeducation
  • vzgója éducation ženski spol, figurativno bonnes manières

    dekliška vzgoja éducation des (jeunes) filles
    govorna vzgoja éducation des organes de la phonation
    vzgoja otrok éducation des enfants
    spolna vzgoja éducation sexuelle
    šolska vzgoja éducation scolaire
    telesna vzgoja éducation physique
    imel je dobro vzgojo il a reçu une bonne éducation
  • vzgója educación f ; crianza f , fig buenas maneras f pl

    dekliška (šolska, otrok, spolna) vzgoja educación femenina, escolar, de los niños, sexual
    biti brez vzgoje no tener educación, ser mal educado, ser malcriado
    imel je dobro vzgojo ha recibido una buena (ali esmerada) educación; estar bien educado
  • vzgojen1 [ê] (-a, -o) erzogen
    dobro vzgojen gut erzogen, wohlerzogen, manierlich
    biti dobro vzgojen eine gute Kinderstube haben
    slabo vzgojen [mißraten] missraten, ungeraten, verzogen
  • vzgojén éduqué, élevé

    dobro (slabo) vzgojen biti être bien (mal) élevé, avoir reçu une bonne (mauvaise) éducation
  • vzgojèn2 educado

    dobro (slabo) vzgojen bien (mal) educado; bien criado (malcriado)
  • vzgójen educational; pedagogic, pedagogical

    vzgójna metoda educational method
    vzgójni sistem educational system, education
    vzgójni zavod educational establishment, za mladoletnike VB borstal, ZDA reformatory
    dati, izročiti v vzgójni zavod to commit to a reformatory
    vzgójèn educated
    dobro (slabo) vzgójen well (badly) educated
  • vzgojíti éduquer, élever, faire l'éducation de

    dobro (slabo) vzgojen bien (mal) éduqué (ali élevé)
  • wage1 [wéidž] samostalnik
    (večinoma množina) plača; dnina, dnevni zaslužek; mezda; (tedenska) plača fizičnega delavca, služinčadi; plačilo, nagrada; povračilo
    zastarelo zalog, zastava, varščina

    wage freeze začasna zamrznitev, prepoved povečanja mezd, plač
    to get good wages dobivati dobro plačo
    living wages plača, ki je zadostna za življenje
    to earn the wages of sin figurativno biti obešen ali obsojen na smrt
    to lay one's life in wage zastaviti svoje življenje
  • wear1 [wɛ́ə] samostalnik
    nošenje, oblačenje, način oblačenja; noša, obleka; moda; obraba, trganje, guljenje (obleke); trajnost, trpežnost

    foot-wear obutev
    household wear domača obleka
    for autumn wear za nošenje v jeseni
    for hard wear (obleka) za delo, za štrapac
    wear and tear naravna obraba; ekonomija odpis za zmanjšanje vrednosti
    in general wear v modi, modern
    evening wear večerna obleka
    the worse for wear obrabljen, ponošen, ki se ne da več obleči; pogovorno vinjen, pijan
    of never-ending wear neobrabljiv, neuničljiv
    there is still a great deal of wear in it to se da še dobro nositi
    there's a lot of wear left in my dress moja obleka se bo lahko še dolgo nosila
    the coat I have in wear plašč, ki ga navadno nosim
    the rug shows wear preproga je obrabljena
  • wear*2 [wɛ́ə]

    1. prehodni glagol
    nositi (na sebi), imeti na sebi
    figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
    figurativno glodati

    2. neprehodni glagol
    nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
    figurativno postati

    worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
    a worn joke stara, obrabljena šala
    to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
    to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
    her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
    to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
    to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
    their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
    to wear the gown figurativno biti pravnik
    to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
    to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
    to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
    to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
    to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
    to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
    to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
    he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
    she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
    to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
    to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
    to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
    he is worn by care skrb ga gloda, grize
    the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
    she wears on me ona mi gre na živce
  • weather1 [wéðə]

    1. samostalnik
    vreme; vremenske, atmosferske razmere
    navtika vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru
    (često množina) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrota

    in fine weather ob lepem vremenu
    in the weather na prostem, izpostavljen vremenskim razmeram
    in such weather v takem (tem) vremenu
    April weather aprilsko vreme
    bad weather slabo vreme
    heavy weather navtika vreme z razburkanim morjem
    queen's weather sončno, lepo vreme
    above the weather figurativno zelo visoko (o letalu); pogovorno streznjen; ki se ne počuti več slabo
    under the weather pogovorno, figurativno slabo se počuteč, ameriško brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"
    under stress of weather zaradi (slabega) vremena
    to keep one's weather eye open figurativno paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte oči
    to make good (bad) weather naleteti na dobro (slabo) vreme
    to make heavy weather of s.th. figurativno najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim

    2. pridevnik
    vremenski
    navtika obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni strani

    weather prophet vremenski prerok
    weather ship meteorološka ladja
    weather station vremenska postaja
  • weggehen* oditi; iti stran; Fieber: pojenjati, miniti; Waren: iti v promet, iti v denar; reißend weggehen izredno dobro se prodajati
  • wegkommen* izgubiti se, biti izgubljen; (verschwinden) izginiti (mach, [daß] dass du wegkommst! Izgini!); wegkommen über etwas premagati kaj, preboleti kaj; wegkommen von Drogen usw.: odtrgati se od; schlecht/gut wegkommen slabo/dobro se odrezati; glimpflich/mit einem Jahr Gefängnis wegkommen odnesti jo razmeroma poceni/z enim letom zapora
  • weight1 [wéit] samostalnik
    teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
    figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled

    by weight po teži
    weights and measures uteži in mere
    under weight trgovina pod težo, prelahek
    weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
    dead weight lastna teža (nekega telesa)
    gross, net weight bruto, neto teža
    man of weight vpliven, pomemben človek
    the weight of evidence teža dokaznega materiala
    live weight živa teža
    putting the weight šport met krogle
    sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
    to carry weight with imeti velik vpliv na
    to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
    to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
    to lose weight izgubiti na teži, shujšati
    to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
    to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
    what is your weight? koliko tehtate?
    to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
    to put the weight šport metati kroglo, kladivo
    to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
    to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj
  • wet2 [wet] prehodni glagol
    na-, pre-, z-močiti; navlažiti
    sleng proslaviti (dogodek) s pijačo, zaliti
    neprehodni glagol
    zmočiti se, postati moker

    to wet a bargain zaliti (dobro) kupčijo
    to wet one's whistle (ali clay) pogovorno popiti (ga) kozarček, zmočiti si grlo
  • Wetter, das, (-s, -) vreme; Bergbau (jamski) zrak; Bergbau schlagendes Wetter za eksplozijo nevarni plini; bei jedem Wetter ob vsakem vremenu; gutes Wetter machen figurativ spraviti v dobro voljo; alle Wetter! za hudiča!
  • whip1 [wip]

    1. samostalnik
    bič, udarec z bičem; tlesk, tleskanje, pokanje
    figurativno bič, nadloga, udarec, kazen
    figurativno kočijaž
    figurativno, parlament član stranke, ki skliče pripadnike stranke za glasovanje itd.; okrožnica, poziv (k volitvam, zborovanju itd.); (odvečna) veja
    navtika ladjica, veslača; tolčena krema (iz tolčene smetane)
    britanska angleščina prispevek k skupno popitemu vinu

    whip and spur v diru, skokoma, hitro
    to ride whip and spur v diru jahati
    he is a good whip on je dober kočijaž, dobro vozi
    to send a whip round zbobnati skupaj člane stranke

    2. prislov
    v hipu, na mah
  • wicket [wíkit] samostalnik
    vratca; polvrata; vrtljiva vrata; vrata pri zatvornici; (zamreženo) poslovno okence (v banki, uradu)
    šport vratca (pri kriketu)

    on a good wicket šport pri dobrem stanju igre; figurativno v ugodnem položaju
    to keep one's wicket up (kriket) dobro braniti vratca