Franja

pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati

pagar por anticipado vnaprej plačati
pagar al contado plačati v gotovini
pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
pagar a la entrega plačati ob dobavi
pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
pagar posteriormente naknadno plačati
pagar trabajando z delom (dolg) plačati
pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
¿cuánto paga? kakšna je cena?
¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem)

page¹ [paž] féminin stran (v knjigi); figuré list

en page 5 na strani 5
page blanche, vierge nepopisana, nenatiskana, prazna stran
page sportive, de titre športna, naslovna stran
page de droite, impaire desna, liha stran
première page naslovna stran
page d'annonces, de publicité stran za oglase, za reklamo
mise féminin en pages (typographie) lomljenje stavka
une page de l'histoire est tournée začenja se nova stran, nov list zgodovine
commencer en (belle) page začeti z novo (desno) stranjo
être à la page (figuré, familier) biti na tekočem o tem, kar se dogaja, se dela
être page blanche (figuré) biti nepopisan list
être payé à la page biti plačan od strani
écrire une page glorieuse, sanglante napraviti slavno (junaško), krvavo dejanje, ki bo prišlo v zgodovino
tourner la page (figuré) pozabiti preteklost; preiti k drugi stvari

paître* [pɛtrə] verbe transitif pasti (živino), popasti (travo); muliti travo; vieilli krmiti, hraniti (žival); verbe intransitif pasti se

envover quelqu'un paître (familier) poslati k vragu
faire paître pasti
mener paître goniti na pašo

palaver² [pəlá:və]

1. neprehodni glagol
pogajati se
pogovorno čenčati

2. prehodni glagol
zaničevalno laskati komu; pregovoriti koga (into k)

pālitor -ārī (frequ. k pālārī) klatiti se, bloditi: pastor harum dormit, quom [haec] eunt sic a pecu palitantes Pl.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

pallidulus 3 (demin. k pallidus) bledikast, zelo (precej) bled: namque mei nuper Lethaeo gurgite fratris pallidulum manans alluit unda pedem Cat., pallidulus mi Bruttidius meus ad Martis fuit obvius aram Iuv.

palliolum -ī, n (demin. k pallium)

1. grški plašček, palíol, poseb. filozofov: Pl., Mart., Iuv., Ap., saepe etiam sub palliolo sordido (gr. τριβώνιον) sapientia Caecil. ap. Ci.

2. oglávnica, kapuca: Plin., Sen. ph., palliolum nitidis imponere comis O.

pallula -ae, f (demin. k palla) plašček: aut peri[i]t aurum aut conscissa pallulast Pl., quia tibi insuaso infecisti propudiosa pallulam Pl., Pl. ap. Fest., mea voluptas, attul[l]i eccam pallulam ex Phrygia tibi: tene tibi Pl., suspexisse dicitur dimotis pallulis caelum Suet.

palmula -ae, f (demin. k palma)

I.

1. dlan: Varr., Ap.

2. metaf.
a) veselna lopata; meton. veslo: Fest., stringat sine palmulā cautes V.
b) ptičja perut: Ap. —

II.

1. palmovo drevo, palma: Varr.

2. palmov sad, datelj: Varr., Suet., Cels., Cl.

palumbulus -ī, m (demin. k palumbus) (divji) golobček (kot ljubkovalna beseda): Ap.

pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
imej no pamet! nimm doch Verstand an!
soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
k pameti:
priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
spraviti k pameti zur Vernunft bringen

na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
računanje na pamet das Kopfrechnen
računati na pamet im Kopf rechnen
učenje na pamet das Auswendiglernen
učiti se na pamet auswendig lernen
znati na pamet auswendig können

ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
spravljati ob pamet wahnsinnig machen

po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
pri pameti:
biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander

zoper pamet vernunftwidrig
zoper zdravo pamet wider alle Vernunft

pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

na pámet by heart
zdrava pámet common sense, sanity
si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
ali si pri pámeti? are you in your right mind?
sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
priti k pámeti to come to one's senses
kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
(iz)računati na pámet to calculate mentally
učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
ko te bo pámet srečala... when you see reason...

pámet sens moški spol , raison ženski spol , esprit moški spol , sens commun, bon sens ; (spomin) mémoire ženski spol ; (razsodnost) jugement moški spol , entendement moški spol , discernement moški spol ; (previdnost) prudence ženski spol

kratka pamet mémoire courte
kurja pamet tête ženski spol de linotte, mémoire de lièvre
počasna pamet esprit lent (ali d'escalier)
počasne pameti dur de tête
zdrava pamet esprit sain (ali naturel), bon sens, sens commun, jugement commun, familiarno jugeote ženski spol
na pamet de mémoire, par cœur
biti pri polni pameti avoir toute sa raison (ali sa lucidité), jouir de toutes ses facultés
biti brez pameti être fou (ali ženski spol folle), être privé de raison, être inconscient, familiarno timbré (ali toqué, loufoque)
imeti zdravo pamet avoir du bon sens, popularno avoir de la jugeote
izgubiti (ali priti ob) pamet perdre la raison (ali l'esprit), n'avoir plus toute sa tête, familiarno déraisonner (ali dérailler)
napisati na pamet écrire de mémoire
naučiti se, znati na pamet apprendre, savoir par cœur
ostači pri pameti (medicina) conserver ses facultés mentales
povedati na pamet dire (ali réciter) de mémoire (ali par cœur)
priti na pamet venir à l'esprit, avoir une idée
priti ob pamet devenir fou (folle ženski spol), perdre la tête
prili spet k pameti recouvrer la raison (ali le jugement), revenir à la raison, familiarno retrouver ses esprits
ravnati po pameti agir raisonnablement (ali conformément à la raison)
spraviti koga k pameti mettre (ali amener) quelqu'un à la raison, faire entendre raison à quelqu'un
spraviti koga ob pamet faire perdre la raison (ali le jugement) à quelqu'un
s pametjo raisonnablement
to ni za njegovo pamet cela le dépasse, ceci est au-dessus de sa compétence, ceci n'est pas à sa portée
kje sem imel pamet? (figurativno) où avais-je l'esprit?
ne biti (čisto) pri pravi (pameti) n'avoir pas tous ses esprits, avoir l'esprit troublé, ne pas avoir toute sa raison
prišla mi je na pamet misel, da l'idée m'est venue que
ima večjo srečo kakor pamet il a plus de chance que de science, il a une chance imméritée, popularno il a une veine de cocu

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza

pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

s pametjo con sentido
na pamet de memoria
počasne pameti fam duro de mollera
zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
(on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más

pānāriolum -ī, n (demin. k pānārium) mala krúšnica, majhna košara za kruh, pehárček (pêharček): hic error tibi profuit Decembri, tunc cum prandia misit Imperator: cum panariolis tribus redisti Mart.

pancration² -iī, n (demin. k παγκρατής -ές) „vsezmožnica“, „vsemočnica“, vzdevek zdravilnih rastl. cikorije in manjše morske repe (Scilla pusilla Plin., Pancratium maritimum Linn.): Plin.

pander¹ [pǽndə] samostalnik
zvodnik, -nica, zapeljivec (to k)
pajdaš

pandō -ere, pandi, pansum ali passum (causativum k patere)

I.

1. razpeti (razpenjati), razprostreti (razprostirati), razpreti (razpirati): Plin., Vitr., Prud. idr., vela O., pennas V., bracchia pandit ulmus V., manibus ali palmis passis Ci., aciem pandere L. razširiti, capillus passus, crines passi C. idr. razpuščeni, (sc. pavo) pictā pandit spectacula caudā H. (pava) je lepo videti, ko razširi pisan rep; pren.: divina bona late se pandunt Ci. dobivajo daljnosežno moč (vpliv), verba passa Ap. nevezana beseda, proza.

2. occ. razgrniti (razgrinjati) za sušenje, (po)sušiti: uva passa Pl. (pl.) rozine = racemi passi V., lac passum O. usirjeno mleko, sir; šalj.: senex passus Luc. usahel starec. —

II.

1. odpreti (odpirati): Lucr., ianuam Pl., moenia urbis V., panduntur portae V., (sc. Cerberus) tria guttura pandens V., panditur planities L. se odpira, se razprostira.

2. metaf.
a) za hojo pripraviti (pripravljati), odpreti (odpirati) = narediti (delati) dostopno, prehodno, začen(ja)ti: rupem ferro pandunt L. si naredijo (utrejo) pot skozi skale, viam fugae, salutis L., panduntur inter ordines viae L. utiriti si, utreti si, ugladiti si, e faucibus angustis panditur mare L., spectacula H., tempora veris se pandunt Lucr.
b) razložiti (razlagati), povedati (pripovedovati), naznaniti (naznanjati), na znanje da(ja)ti, razode(va)ti: Cat., Lucan., Plin., Petr. idr., pande requirenti nomen O., ordine singula pandere V., partem Ausoniae pandit Apollo V.