Franja

ter (stlat. terr [prim. terr-uncius] nam. *ters iz *tris; prim. skr. tríḥ = gr. τρίς = stvnem. driror trikrat, sl. trikrat, tretji, lat. tres, testis) num. adv.

1. trikrat: Pl., Ca., Varr., C., L. idr., bis terve Ci., bis aut ter Cels., ter decies = terdecie(n)s (gl. to besedo), vix ter in anno Ci., ter in annum Suet., ter aevo functus H. ki je videl tri dobe (rodove), ter amplus Geryones H. trikrat obsežni = tritelesni; pesn. (za opis): terni ter cyathi H. 3 x 3 = 9, ter deno bove V., ter centum V.; sinekdoha trikrat =
a) ponovljeno, ponavljano, ponovno, opetovano, zopet in zopet, znova in znova, spet in spet, vedno znova, večkrat, pogosto, pogosteje, češče: navem ter fluctus torquet V., ter et quater anno revisens aequor Atlanticum H., ter et quater ali ter quaterque V., H.
b) (za opis superl. pomena) silno, zelo, pre-, nadvse, jako: o ego ter felix O., felix ter et amplius H. srečen, presrečen, o terque quaterque beati! V. o srečni, presrečni!

2. tretjič, v tretje: ter consul Plin. iun., Lact., consulatu Caesaris ter Amm. za tretjega konzulovanja, v času tretjega konzulata.

tercera ženski spol glasba terca; posredovalka; figurativno zvodnica

tercera mayor, menor (gl) velika, mala terca
(vagón de) tercera železniški vagon 3. razreda

tercero tretji; posredujoč, posredovalen; tretjič

tercera (clase) 3. razred (v šoli)
la tercera persona tretja (neudeležena) oseba
por cuenta de (un) tercero na tuj račun
tercero m posrednik, posredovalec; razsodnik; zvodnik
tercero en discordia posrednik v sporu
por orden de tercero po naročilu nekega tretjega

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

that³ [ðæt] veznik
da; da bi; (zato) ker; ko

in order that, to the end that da bi
so that tako, da
now that sedaj, ko
I am sorry that you can't come žal mi je, da ne morete priti
we eat that we may live jémo, da bi mogli živeti
he lives that he may eat on živi, da bi mogel jesti
I was so tired that I fell asleep bil sem tako utrujen, da sem zaspal
now that we know the reason sedaj, ko vemo za razlog
it is 3 years that she went away tri leta je, da (odkar) je odšla
at the time that I was born v času, ko sem se rodil
it is rather that prej (je), ker
not that it mightn't be better ne, ker ne bi moglo biti bolje

tined [táind] pridevnik
zobat

a three-tined fork vile s 3 zobmi

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

top² [tɔp]

1. prehodni glagol
opremiti s konico, z vrhom; pokriti, (o)kronati
agronomija odrezati vršičke; doseči vrh; zadeti, pogoditi, udariti (vrh, teme); biti višji, zavze(ma)ti prvo mesto, prekositi, nadkriliti
trgovina preseči, priti čez (ceno)
sleng obglaviti, obesiti

to top a hill priti na vrh griča
he tops me by 3 inches 3 cole je višji od mene
to be topped biti premagan
that tops all I ever saw to prekaša vse, kar sem (le) kdaj videl
he tops 5 feet nekaj čez 5 čevljev je visok
the dog topped the fence pes je preskočil plot
to top one's part gledališče odlično igrati svojo vlogo
to top the class biti najboljši v razredu

2. neprehodni glagol
dvigati se, vzpenjati se nad; izkazati se, odlikovati se; vladati nad, prevladovati

trāductiō -ōnis, f (trādūcere)

1. prevoz, prevažanje; od tod metaf.
a) prestava, prestavitev, premestitev iz patricijskega v plebejski stan: traductio hominis ad plebem Ci.
b) preimenovanje, metonimíja: ne illa quidem traductio atque immutatio in verbo quandam fabricationem habet Ci. (De orat. 3, 167).
c) neprestan tek (potek, red, razvoj) časa: non enim illa, quae futura sunt, subito exsistunt, sed est quasi rudentis explicatio sic traductio temporis nihil novi efficientis et primum quidque replicantis Ci. (De divin. 1, 127).
d) ponovitev, ponavljanje kake besede kot ret. figura: Corn.

2. vodenje mimo česa, „mimovedba“: captorum Aus.; metaf. izpostavljanje posmehu (zasmehu, zasmehovanju), postavljanje v sramoto, zasmeh, posmeh, zasramba, posmehovanje, zasmehovanje, zasramovanje: Sen. ph., Vulg.

tren moški spol vlak; popotna prtljaga; vojska tren, vojaška prtljaga, vozarstvo; spremstvo; blišč, razkošje, velika potrata

tren botijo mešnec (vlak)
tren correo (de tercera) potniški vlak (3. razreda)
tren directo, especial, expreso direkten, poseben, ekspresni vlak
tren de mercancías tovorni vlak
tren mixto, tren ómnibus mešani vlak
tren ordinario, tren de viajeros osebni vlak
tren rápido brzovlak
conductor del tren sprevodnik na vlaku
viaje en tren potovanje z vlakom
coger (perder) el tren ujeti (zamuditi) vlak
tomar el tren peljati se z vlakom
el tren llega (parte) a la(s)... vlak prihaja (odhaja) ob ...
el tren se ha descarrilado vlak se je iztiril
el tren tiene (ali llega con) retraso vlak ima zamudo
tener (ali llevar) un gran tren živeti v razkošju
formar trenes ranžirati (vlake)
tu tren de vida es muy superior a tus recursos živiš razkošneje, kot ti dovoljujejo sredstva

tres tri(je)

el tres de junio (na dan) 3. junija
a las tres de la tarde ob treh popoldne
a las tres va la vencida vseh dobrih stvari je troje
tres m trojka, trojica
y tres más še mnogo več
como tres y dos son cinco tako gotovo, kot je dvakrat dva štiri

trétji, trétja el tercer, la tercera

3. junij el tres de junio
Ferdinand III Fernando III (Tercero)
tretji stan (hist) el tercero estado
vsak tretji dan cada tres días

trétji the third

trétji razred third class, (v šoli) third form
vsak trétji dan every third day
trétji stan zgodovina the third estate
trétja oseba pravo third person
3. marec March 3rd, 3rd March (beri: March the third, the third of March)
Henrik III Henry III (beri: Henry the Third)
hotél trétje vrste a thirdclass (ali a third-rate) hotel
trétje nadstropje third floor
potovati v trétjem razredu to travel third

trétji le troisième

3. maj le 3 (trois) mai
Henrik III. Henri III (Trois)
tretji stan (zgodovina) le Tiers état
vsak tretji dan tous les trois jours

trīcae -ārum, f (indoev. kor. *trei(k)- viti, sukati, sor. s torquēre)

1. burke, norčije, farse, nesmisel: Pl., sunt apinae tricaeque et si quid vilius istis Mart.

2. metaf. sitnosti, neprijetnosti, težave, neprilike, zoprnosti, zoprnije, odvratnosti, spletke, intrige, starejše prekosti: Pl., Varr. ap. Non., Aug. idr., quomodo illa (sc. fert) domesticas tricas? Ci. ep. V etimološke marnje, ki jih navaja Plin. (3, 104), da sta bili Trica in Apina neznatni mesteci v Apuliji in da sta prišli v pregovor ter tako postali izhodišče za besedi trīcae in apinae, že Non. (8, 15) ni več verjel.

tričetrtínski

tričetrtínski takt triple time, 3/4 time