Franja

προ-χωρέω 1. grem naprej, dalje se pomikam, napredujem, prodiram πρός, εἴς τι, ἐπί τινα, ἐπ' οἴκου grem domov, prihajam. 2. pren. napredujem, uspevam; imam uspeh, posreči se mi, gre mi od rok, τὰ ἱερά žrtve se posrečijo, so ugodne. – impers. προχωρεῖ (μοι) imam uspeh, gre mi od rok, primerno, prikladno, prijetno, mogoče je, uspeva; ἐγένετο πορεύεσθαι ἔχοντι ὅ τι προχωροίη(sc. ἔχειν) smel je popotovati imajoč to, kar mu je bilo koristno (prikladno) = s tem, kar je ravno imel pri sebi.

πρυμνήσια, τά vrvi, s katerimi se je privezala krma ladje na kopno.

πρῶτος 3 [Et. sor. πρό, nem. vor (stvn. fora). – sup. πρώτιστος] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, najvišji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, πρῶτον ἰών spredaj idoč, ἐν πρώτῳ ῥυμῷ spredaj na ojesu, ἤγγειλα πρῶτος javil sem najprej. 2. subst. οἱ πρῶτοι prvi, najodličnejši; pogosto = πρόμαχοι sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža; a) τὸ πρῶτον τινος začetek, πρῶτον νομίζεται velja kot prvi (največji) zakon, ἐπὶ τοῦ πρώτου (ἱερείου) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; b) τὰ πρῶτα največja dela, prva nagrada, τὰ πρῶτα φέρομαι dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ἐὼν) τὰ πρῶτα glavna oseba. 3. adv. a) ἐν πρώτοις največ, posebno, zlasti, ἐς τὰ πρῶτα do najvišje stopnje (mere), posebno; b) τὴν πρώτην prvič, prvikrat, zasedaj; c) πρώτως najprej; d) τὰ πρῶτα, τὸ πρῶτον prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, ἐπεὶ δὴ πρῶτον odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).

πρωτοτόκια, τά prvorojenstvo NT.

πτηνός 3 in 2, dor. πτᾱνός (πέτομαι) 1. a) krilat, perotast, leteč, θῆραι lov na ptice, τὰ πτηνά ptice; b) goden (o mladih ptičih). 2. pren. (u)bežen, plah, uren, hiter, nagel.

Πύγελα, τά mesto v Joniji.

Πῡ́θια, τά pitijske igre, ki so se vršile vsako četrto leto v Delfih.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

πυρεῖα, τά, ion. πυρήια vžigalo, kresilo, netivo.

ῥαπτός 3 sešit, zakrpan, τὰ ῥαπτά prešite (mehke) preproge.

ῥύπα, τά metapl. pl. od ῥύπος, ὁ [Et. iz srup-, od ῥέω] nesnaga, umazanost, nesnažnost.

ῥωπήια, τά (ῥώψ) grmovje, grmičevje, gošča(va).

σαλεύω (σάλος) 1. trans. vihtim, majem, tresem, potresam; razdražim, premaknem, vzdignem (ljudstvo) NT. 2. intr. in pass. majem se, zibljem se, zganem se, dam se oplašiti, omahujem, τὰ σαλευόμενα omajane (izpremenljive) stvari NT; pren. πόλις σαλεύει je v nevarnosti, Ἐλέκτρα je nesrečna.

σάλος, ὁ poet. zibanje, guganje, valovanje, kipenje, naval valov, valovi, φοίνιος krvavi valovi, χθονός potres, nemir; vihar, nevarnost τὰ τῆς πόλεως.

σήμερον, at. τήμερον [Et. iz κjᾱμερον, k'jo, ta (gl. ἐκεῖνος, ἐ-κεῖ) + ἡμέρα] adv. danes, ἡ σήμερον današnji dan NT.

σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).

σῖτα, τά gl. σῖτος.

σῑτιστός 3 (adi. verb. od σιτίζω) pitan; subst. pitanec, τὰ σιτιστά pitana žival.

σκάπτω [Et. kor. (s)qap-, slov. kopati. – Obl. fut. σκάψω, aor. ἔσκαψα, pf. ἔσκαφα, pass. pf. ἔσκαμμαι, aor. ἐσκάφην] kopljem, prekopavam; τὰ ἐσκαμμένα majhen jarek (kot mera pri skakanju; kdor je dalje skočil, je bil zmagalec).

σκευο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi prtljago (tovor), obtovorjen, πλοῖα tovorne ladje; subst. a) οἱ nosilci prtljage, tovorniki, pratež; b) τὰ σκευοφόρα tovorna živina, prtljaga, pratež.