Franja

známenje sign; signal; mark; (slabo) portent

materino (vrojeno) známenje birthmark, mole
naglasno známenje gramatika accent
známenje propadanja sign of decay
to je slabo známenje za bodočnost this bodes ill for the future
to je slabo známenje za vas this bodes you no good
ne vidim nobenega známenja izboljšanja I do not see any sign of improvement
bila so (čudežna) známenja na nebu there were (miraculous) signs in heaven

znan (-a, -o)

1. bekannt (dobro gutbekannt, [wohlbekannt] wohl bekannt, najbolje bestbekannt, splošno allgemeinbekannt svetovno weltbekannt, v celem mestu stadtbekannt, na široko weitbekannt); (priznan, sloveč) namhaft; (popularen) populär

2. (domač) vertraut (dobro wohlvertraut); (običajen, znan mnogim ljudem) pregovor, reklo, pojem: geläufig

3. pravo bekannt, notorisch, aktenkundig (policiji polizeibekannt, polizeinotorisch, sodišču gerichtsbekannt, gerichtsnotorisch, gerichtskundig)
figurativno vsakomur znan bekannt wie ein bunter/scheckiger Hund
postati znan sich einen Namen machen
proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
znano: kot je znano bekanntlich, bekanntermaßen
kolikor nam je znano unseres Wissens (u. W.)
kolikor mi je znano meines Wissens (m. W.), [soviel] so viel ich weiß, [soweit] so weit mir bekannt ist
to je splošno znano das ist allgemein bekannt, das ist Allgemeingut/Allgemeinbesitz

znán (-a -o) adj.

1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
znan lažnivec un solenne bugiardo
znana spogledljivka una notoria cocotte

2. noto, conosciuto:
znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia

3. conosciuto, diffuso:
ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
v mestu ni bil znan non conosceva la città
mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione

znanstvenik samostalnik
(strokovnjak) ▸ tudósAmeriški znanstveniki so globoko pod zemeljsko površino odkrili neverjetno veliko količino diamantov. ▸ Amerikai tudósok mélyen a föld felszíne alatt hihetetlen mennyiségű gyémántot fedeztek fel.

znášati to amount to, to add up to, to come to

(znositi) znášati skupaj to total
koliko znaša račun? what does the bill amount to?
koliko znaša to? what does it amount to?
izdatki, stroški so znašali 10 funtov the expenses, the cost amounted to (ali totalled, added up to, came to) ten pounds
znášati se nad kom to wreak one's anger (ali rage, fury) upon someone, (z udarci) to give someone a thrashing

znáten considerable; substantial, heavy; important

znátni dobički substantial profits pl
znátne izgube heavy losses pl
znáten jedilni obrok substantial meal
znáten uspeh considerable success
moji izdatki so znátni my expenses are heavy
znátno napredovati to make substantial progress

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zombi samostalnik
1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombiNa Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.

2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.

3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira.

zópet adv.

1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
znova, zopet narediti rifare
znova, zopet napisati riscrivere
zopet si tukaj sei di nuovo qui
zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!

2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo

3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta

zrásti (zrástem)

A) perf.

1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra

zríniti (-em) | zrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. spingere, sospingere, spostare:
zriniti pohištvo na sredino sobe spostare i mobili nel mezzo della stanza
zriniti na kup ammucchiare

2. pren. piazzare, sistemare:
zriniti koga na dobro mesto sistemare bene qcn.

B) zríniti se (-em se) | zrívati se (-am se) perf., imperf. refl. spingersi; pren. infiltrarsi:
zriniti se skozi gnečo spingersi attraverso la calca
v organizacijo so se zrinili provokaterji nell'organizzazione si sono infiltrati agenti provocatori

zrožljáti (-ám) perf. risuonare, tintinnare:
kovanci so zrožljali na tla le monete caddero tintinnando

zúnaj

A) adv.

1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

2. fuori:
večerjati zunaj cenare fuori
pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario

zvéčati (-am) | zvečeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. allargare, ampliare, ingrandire

2. aumentare, accrescere

B) zvéčati se (-am se) perf. refl.

1. ingrandirsi, allargarsi:
razpoke so se ob potresu zvečale col terremoto le fessure si sono allargate

2. aumentare, crescere, intensificarsi:
zvečala se je temperatura è cresciuta la temperatura

zvečíne adv.

1. perlopiù:
pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica

zvér (-í) f

1. fiera, belva, bestia feroce:
zver rjove la belva ruggisce
krvoločna zver belva sanguinaria
zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
tuliti kot zver urlare come una belva
počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
slabši kot zver peggio di una belva

2. pren. brutta bestia; calamità:
revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

3. pren. (okruten človek) belva:
nacistične zveri le belve naziste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
zver v človeški podobi belva in sembianze umane

zverjad samostalnik
1. (o živalih) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Dalmatinska pojedina nas je čakala pri zadnji večerji, kjer so se mize šibile od brancinov in podobne morske zverjadi. ▸ Az utolsó este dalmát lakoma várt ránk, az asztalok roskadoztak a farkassügérek és hasonló tengeri fenevadak alatt.

2. neformalno, izraža negativen odnos (pokvarjeni ljudje) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Očitno je pri nas politična zverjad precej bolj zaščitena od medvedov. ▸ A politika dúvadjai nálunk szemlátomást sokkal nagyobb védelmet élveznek, mint a medvék.

zvést faithful; true; loyal; devoted

zelo zvést trueblue
zvést (dosleden) samemu sebi true to oneself
izgubil sem zvéstega prijatelja I lost a true friend
ostati zvést svojim načelom to remain true to one's principles
on je zvést svoji besedi, obljubi he is true to his word, to his promise
oni so zvésti svoji obljubi they abide by (ali they keep) their promise
ostati zvést prijatelju to stick to (ali by) a fiend
bila je zvésta svojemu soprogu she was faithful to her husband
zvést služabnik faithful (trusty) servant

zvézati to bind (up); to tie together; to fasten; to connect (z with, to); to combine; to couple

zvézati komu roke to tie someone's hands (tudi figurativno)
zvezali so mu roke in noge he was bound hand and foot
zvezanih rok in nog tied hand and foot
zvežite me (telefonično) s štev. 15-13, prosim! please connect me with number 15-13
napačno ste me (telefonično) zvezali you gave me the wrong number

zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca

3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due

C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede