Franja

skŕbstvo assistance ženski spol , aide ženski spol , secours moški spol , tutelle ženski spol

otroško skrbstvo aide sociale à l'enfance
socialno skrbstvo assistance (ali aide) sociale
postaviti koga pod skrbstvo mettre quelqu'un sous tutelle

skriva|ti (-m) skriti (ständig, immer wieder) ➞ → skriti
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
dobro skrivati leta jünger aussehen als seine/ihre Jahre
ni se treba skrivati komu sich sehen lassen können (er kann sich sehen lassen)
ne skrivati svoje luči pod mernikom sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

skríven (-vna -o) adj.

1. nascosto, occultato, segreto; clandestino:
skriven prehod čez mejo passaggio clandestino della frontiera
skrivni predal cassetto segreto

2. (neopazen) segreto, inosservato:
skrivna ljubezen amore segreto

3. furtivo, intimo, inconfessato:
skrivna želja desiderio inconfessato; desiderio nascosto, segreto
skriven pogled sguardo furtivo

4. (skrivnosten) misterioso; knjiž. recondito:
skrivna moč una forza misteriosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v skrivnem kotičku srca tli upanje nell'angolo più recondito del cuore cova la speranza
objavljati pod skrivnim imenom pubblicare sotto pseudonimo
skrivni sestanek conventicola; appuntamento, convegno segreto
skrivna pisava crittografia
skrivne vede scienze occulte
skrivno početje lavorio
skrivno zborovanje conciliabolo

skrivíti (-ím)

A) perf. incurvare, curvare, piegare:
skriviti hrbet pod težo curvare la schiena sotto il peso
pren. skriviti ustnice torcere la bocca, le labbra in una smorfia
pren. ne skriviti komu lasu non torcere un capello a qcn.

B) skrivíti se (-ím se) perf. refl. curvarsi, incurvarsi, piegarsi:
skriviti se zaradi starosti incurvarsi per la vecchiaia

sky¹ [skái]

1. samostalnik
nebo, nebesni svod; podnebje, klima
aeronavtika zračni prostor
zastarelo oblaki
pogovorno zgornja vrsta slik (na razstavi slik)
množina nebesa

in the skies figurativno (kot) v nebesih, presrečen
to the sky (skies) do neba, čez vse mere
out of a clear sky iz vedrega neba (zlasti figurativno)
under the open sky pod vedrim nebom
a warmer sky toplejše podnebje
the sky is blue (cloudy, overcast) nebo je modro (oblačno)
to drop from the skies (kot) z neba pasti
to praise (to laud) to the skies figurativno do nebes povzdigovati, v zvezde kovati
to rise to the skies dvigati se v nebo, v oblake
to sleep under the open sky spati pod milim nebom
if the sky fall we shall catch larks figurativno ne izplača se brigati za tisto, kar ne more biti

2. pridevnik

sky-reaching, sky-touching do neba segajoč
sky advertising trgovina reklama na nebu (ki jo napiše letalo)
sky battle zračna bitka
sky blue nebesna modrina
sky hook ameriško, pogovorno balon, sonda
sky parlour podstrešna soba
sky sign svetlobna reklama na hišah
sky train aeronavtika leteči tovorni vlak (veliko transportno letalo)
sky troops aeronavtika, vojska padalske čete
sky truck aeronavtika, ameriško transportno letalo, leteči tovorni vlak

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

slither [slíðə] neprehodni glagol
pogovorno zdrsniti (dol); drseti, drsati se; loviti ravnotežje, nesigurno, drsavo hoditi
prehodni glagol
spraviti v drsenje (polzenje)

to begin to slither začenjati izgubljati tla pod nogami (polzeti, drseti)

smash¹ [smæš] samostalnik
zdrobitev, razbitje; tresk, trčenje, trk, kolizija, katastrofa
pogovorno močan udarec s pestjo
ekonomija stečaj, konkurz, bankrot, polom
pogovorno ledena alkoholna pijača, mešanica ledeno mrzle vode in konjaka ali whiskyja

a smash in (with) a car trčenje v avto, z avtom
to break (to knock) to smash razbiti se, raztreščiti se na koščke
to go (to come) to smash razbiti se na kose; ekonomija priti pod stečaj, priti na boben

smash³ [smæš] prislov
s treskom, tresk! štrbunk!

the stone went smash through the window s treskom je kamen priletel skozi okno
to go smash ekonomija priti pod stečaj, na boben; figurativno propasti

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva

smother [smʌ́ðə]

1. samostalnik
gost dim, oblak dima; zadušljiv dim, gosta para, megla, dušeče ozračje; tlenje, kadeč se pepel; snežni oblak
figurativno zmeda, zmešnjava

from the smoke into the smother iz hudega v hujše, z dežja pod kap

2. prehodni glagol
(za)dušiti, potlačiti; obsuti (with z)
pokriti s pepelom (žerjavico); prekriti, utajiti, pridušiti (često up)
pražiti, dušiti
šport čvrsto objeti (nasprotnika)

smothered chicken dušèn piščanec
with smothered curses s pridušenimi kletvicami
to be smothered with work dušiti se v delu
to smother s.o. with kisses zadušiti, obsuti koga s poljubi
to smother a rebellion zadušiti upor

smúkniti (-em) perf.

1. saltare, fare un salto:
smukniti pod odejo infilarsi sotto le coperte
smukniti na kavo fare un salto per prendere il caffè

2. passare velocemente; svicolare, scantonare

3. vestirsi, indossare rapidamente, infilarsi l'abito, le scarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je smuknilo v hlače si perse di cuore
smukniti komu denarnico rubare, sgraffignare il portafoglio a qcn.

sneg¹ [é] moški spol (-a, ni množine) der Schnee (drseči Gleitschnee, globoki Tiefschnee, gnili Faulschnee, kompaktni/sprijeti/strnjeni/utrjeni/vezani Festschnee, Kompaktschnee, lepljivi/lepki Pappschnee, mehki Weichschnee, mrzli Kaltschnee, nabiti/naphani Packschnee, Pressschnee, nesprijeti/rahli/sipki Lockerschnee, novi/novozapadli Neuschnee, plovni/tekoči Schwimmschnee, puhasti Wildschnee, rdeči Blutschnee, spomladanski Frühjahrsschnee, Frühlingsschnee, Sulzschnee, stari Altschnee, suhi Trockenschnee, vlažni/južni Feuchtschnee, Nassschnee, živi Triebschnee)
nakodrani sneg Windrippen množina, Windrippeln množina, Schneerippeln množina
živi sneg (vejavica) die Schneedrift, (nizka vejavica) das Schneefegen, (visoka vejavica) das Schneetreiben
… snega Schnee- (pritisk der Schneedruck, gostota die Schneedichte, krpa/zaplata der Schneefleck, plastovitost die Schneeschichtung, teža/breme die Schneelast, osipanje die Schnee-Entladung, polzenje das Schneekriechen, prestrezanje/zadrževanje der Schneerückhalt, sposobnost zadrževanja das Schneerückhaltevermögen)
plaz … snega die -schneelawine (drsečega Gleitschneelawine, kložastega Schneebrettlawine, mokrega Nassschneelawine, novega Neuschneelawine, sprijetega Festschneelawine, Kompaktschneelawine, suhega Trockenschneelawine)
… za sneg Schnee-
(očala die Schneebrille, lopata die Schneeschaufel)
stari sneg Altschnee, alter Schnee
svež sneg junger Schnee, Neuschnee
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
sneg do nižin Schnee bis in die Tallagen hinein
lopata za sneg die Schneeschippe, der Schneeschieber
kup snega der Schneeberg
kidanje snega das Schneeschippen, Schneeschaufeln, Schneeräumen
ločnica večnega snega die Schneegrenze
plast snega die Schneeschicht
plug za pluženje snega der Schneepflug
dež pomešan s snegom der Schneeregen
veliko snega große Schneemengen
višina snega die Schneehöhe
čistiti/plužiti sneg (den Schnee) räumen, die Straße räumen
kjer je vedno dovolj snega schneesicher
spolzek zaradi snega schneeglatt
z malo snega schneearm
z veliko snega schneereich
ki se upogiba pod snegom schneebeladen
pokrit s snegom schneebedeckt
odrezan zaradi snega eingeschneit
prekriti s snegom einschneien
smrt v snegu der weiße Tod
figurativno lanski sneg Schnee von gestern

snég neige ženski moški spol

snegovi neiges ženski spol množine
moker sneg neige mouillée
nov, svež sneg neige nouvelle, fraîche
pršičast sneg neige poudreuse
srežen sneg neige tôlée
visok, debel sneg neige épaisse
večni sneg neiges éternelles (ali perpétuelles), névé moški spol
bel ko sneg blanc comme neige
blokiran, zameten od snega bloqué, arrêté par les neiges
pokrit s snegom couvert de neige
sneg pada il neige, la neige tombe, il tombe de la neige
sneg obleži la neige reste (ali prend bien)
sneg škriplje pod nogami la neige craque sous les pas
sneg kopni la neige fond
kopnenje snega la fonte des neiges
ločnica večnega snega limite ženski spol des neiges éternelles
(s)kopneti kot sneg na soncu fondre comme neige au soleil
briga me kot lanski sneg je m'en soucie comme des neiges d'antan, je m'en moque comme de l'an quarante, je m'en soucie comme de ma première chemise

snémanje (-a) n

1. lo staccare, stacco; il levare, levata; sformatura:
snemanje obveze disfare, il togliere le fascie, sfasciatura
snemanje podkev sferratura
rel., um. snemanje s križa la deposizione

2. film., rtv. ripresa, registrazione; incisione:
snemanje gramofonske plošče incisione di un disco
snemanje zvoka registrazione del suono
snemanje pod določenim kotom angolazione

snémati (-am) imperf.

1. staccare, levare, cavare; togliere:
snemati slike staccare i quadri dalle pareti

2. obrt. sfilare la maglia

3. film. girare (un film):
pozor, snemamo! si gira!
snemati pod določenim kotom angolare

4. rtv. incidere, registrare:
snemati koncert incidere, registrare un concerto

5. jur.
snemati sledove prelevare le impronte

sobaco moški spol pazduha

debajo del sobaco pod roko
coger por los sobacos pod roko vzeti

sobre moški spol napis, naslov; zalepka, ovojnica, kuverta

sobre monedero denarno pismo
en sobre aparte pod posebnim ovitkom

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

sod¹ [sɔd]

1. samostalnik
kos zemlje s travo, ruša; (drobna) trava; zemlja

under the sod pod rušo, v grobu
the old sod figurativno domovina
to cut the first sod figurativno dati prvi udarec z lopato ali motiko
to lay (to put) beneath the sod pokopati

2. prehodni glagol
pokriti, obložiti z rušami, s kosi zemlje, s travo, s trato; obmetavati z rušami